Zdravila za hujšanje so jih izstrelila med velikane. Zdaj stavijo milijarde na nove preboje

Dave Ricks kot glavni izvršni direktor največje in najuspešnejše farmacevtske družbe na svetu veliko časa namenja prav razmišljanju o tveganjih.

Zdravili družbe Eli Lilly za hujšanje in sladkorno bolezen sta dosegli uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja. Prihodki družbe so v zadnjih 12 mesecih (do 30. junija) poskočili za 50 odstotkov, na 79,7 milijarde dolarjev, pri čemer sta Zepbound (zdravilo za hujšanje) in Mounjaro (zdravilo za sladkorno bolezen) ustvarila kar 62 odstotkov vseh prihodkov. Novembra 2025 je tržna kapitalizacija družbe presegla bilijon dolarjev, s čimer je Eli Lilly postal prvo farmacevtsko podjetje, ki mu je uspelo doseči ta mejnik. Njegova tržna vrednost se trenutno giblje okoli 1,1 bilijona dolarjev.

Eli Lilly že pripravlja nova zdravila za hujšanje, ki utegnejo korenito spremeniti trg. Aprila letos je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila zdravilo Foundayo v obliki tablet, v prvem četrtletju 2027 pa namerava družba agenciji v odobritev predložiti novo eksperimentalno zdravilo retatrutid. Navdušenje nad njim je tako veliko, da ljudje na črnem trgu že zdaj kupujejo snovi, ki naj bi bile v napovedanem zdravilu.

Toda čas izjemnih zaslužkov se izteka. Zaradi omejenega trajanja patentne zaščite imajo vsa zdravila svoje obdobje donosnosti. Najverjetneje se bo po letu 2030 velika rast prodaje zdravil družbe Eli Lilly za hujšanje končala, saj bodo na trg množično vstopila cenejša generična zdravila.

Ključno vprašanje za bilijon dolarjev za Eli Lilly zdaj pa je, kako razviti ali kupiti dovolj obetavnih novih zdravil, da bi lahko ohranil svoje izjemno uspešno poslovanje. Devetinpetdesetletni Ricks, katerega lastniški delež v družbi je vreden skoraj 700 milijonov dolarjev, je o tem, kako se pripraviti na ta izziv, razmišljal, še preden je leta 2017 prevzel njeno vodenje.

“To je naš ključni izziv,” je Ricks v vodstvenih prostorih sedeža družbe v Indianapolisu, kjer stene krasijo portreti desetih njegovih predhodnikov, povedal v pogovoru za Forbes. “Če se bo izkazalo, da pri tem nismo uspešni, bi morali delničarjem vrniti denar in zmanjšati obseg poslovanja. Toda trenutno ne razmišljam v tej smeri.”

Pospešena vlaganja v prevzeme, raziskave in razvoj

Namesto tega Ricks pospešeno vlaga. Eli Lilly je letos sklenil že 31 poslov, med njimi 14 prevzemov in 17 licenčnih sporazumov, za katere je skupno namenil 18 milijard dolarjev. S tem krepi svoj razvojni nabor novih zdravil. To je več kot štirikrat toliko kot v celotnem lanskem letu, ko je za 39 investicijskih poslov porabil štiri milijarde dolarjev. (Zneski ne vključujejo morebitnih dodatnih plačil, vezanih na doseganje dogovorjenih razvojnih in poslovnih mejnikov, ki so običajna pri poslih v farmacevtski industriji.) Družba ne vlaga le v uveljavljena področja, kot sta onkologija in nevrologija, temveč tudi v bolj eksperimentalna, denimo uporabo psihedelikov v medicini in v zdravljenje motenj spanja.

Obenem je povečala tudi lastna vlaganja v raziskave in razvoj, kar je tudi Ricksova glavna prednostna naloga. Leta 2025 je zanje namenila 13,3 milijarde dolarjev, leto prej 11 milijard. V prvi polovici letošnjega leta je porabila 7,3 milijarde dolarjev, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tako je na dobri poti, da preseže lanskih rekordnih 13,3 milijarde dolarjev.

“Za raziskave in razvoj bomo porabili približno trikrat toliko kot leta 2021. To je izjemna rast, ki bi morala pomeniti, da bo Lilly v prihodnosti razvil tudi trikrat več novih izdelkov in zdravil,” napoveduje Ricks.
Podjetje sicer nima vnaprej določenega skupnega proračuna za raziskave in razvoj. Namesto tega najprej opredeli projekte, ki jih želi uresničiti, nato pa oceni, koliko sredstev bo potrebovalo zanje.

Ricks med pogovorom za konferenčno mizo deluje hkrati šarmantno in odločno. V skoraj desetletju na čelu družbe Eli Lilly je uspešno krmaril tudi skozi politične izzive, s katerimi se srečuje farmacevtska industrija. Z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je sklenil dogovore o znižanju cen zdravil in širitvi proizvodnje v ZDA. Trump ga je pohvalil kot “izjemnega direktorja in izjemnega človeka”.

Zdaj želi uspeh zdravil GLP-1 ponoviti tudi na drugih področjih. Izkazalo se je namreč, da imajo zdravila za hujšanje tudi številne druge koristi za zdravje. Med drugim zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni. Zato zdaj pri razvoju novih zdravil veliko pozornosti namenjajo lastnostim za hkratno preprečevanje drugih bolezni. Eli Lilly tako vlaga v zdravila za zdravljenje motenj spanja, za katere znanstveniki vse bolj ugotavljajo, da pomembno vplivajo na splošno zdravje. V svojih laboratorijih razvija tudi nove pristope k zgodnejšemu zdravljenju Alzheimerjeve bolezni ter terapijo, ki bi lahko trajno izključila delovanje določenega gena v jetrih in tako znižala raven “slabega” holesterola.

“Zaradi dolgoročnega načrtovanja in obsežnih sredstev, ki jih imamo na voljo za vlaganja, smo v nekoliko boljšem strateškem položaju od tekmecev,” pravi Ricks. “Tudi druga farmacevtska podjetja sklepajo številne posle in veliko vlagajo v raziskave in razvoj, vendar načrtujejo predvsem za obdobje naslednjih petih let. Mudi se jim, ker morajo preprečiti težave s prihodki in dobičkonosnostjo, ki jih čakajo v prihodnosti. Pri nas takšnega pritiska ne čutimo.”

Večja tveganja, večji preboji in dobički

To družbi Eli Lilly omogoča vlaganja v razvoj zdravil, ki so še v zgodnjih fazah kliničnih raziskav. Čeprav so takšna vlaganja bolj tvegana, lahko prinesejo pomembne medicinske preboje in večje finančne koristi. Podjetje lahko pri razvoju zdravil veliko stavi tudi na uporabo umetne inteligence. Med drugim je sklenila milijardo dolarjev vredno partnerstvo z Nvidio za vzpostavitev novega inovacijskega laboratorija z umetno inteligenco. Ricks je v začetku leta povedal, da prve pomembnejše rezultate teh vlaganj pričakuje šele po letu 2030.

Dober primer takšne strategije je prevzem biotehnološkega podjetja Kelonia Therapeutics letos pomladi. Podjetje, ki so ga financirali skladi tveganega kapitala, je decembra lani na znanstvenem srečanju o krvnih boleznih v Orlandu na Floridi predstavilo prve rezultate klinične raziskave novega celičnega zdravljenja diseminiranega plazmocitoma, vrste krvnega raka. Terapija temelji na enkratni infuziji. V raziskavi so sodelovali le štirje bolniki, vendar so se vsi izjemno dobro odzvali na zdravljenje, po katerem pri njih ni bilo več zaznavnih znakov raka.

“Ko smo videli rezultate, smo si rekli: Vau, to je neverjetno! Takoj smo jih poklicali,” pripoveduje Jake Van Naarden, vodja korporativnega razvoja pri Eli Lilly, odgovoren za sklepanje najpomembnejših poslov družbe.

Eli Lilly je po samo štirih mesecih pogajanj sklenil dogovor o prevzemu Kelonie za 3,25 milijarde dolarjev, pri čemer bi se lahko skupna vrednost posla povzpela na sedem milijard dolarjev, če bo zdravilo doseglo določene klinične in komercialne mejnike. Po podatkih platforme tveganega kapitala PitchBook je to zagonsko podjetje pred tem zbralo 58 milijonov dolarjev naložb, ob zadnjem krogu financiranja leta 2022 pa je bilo ocenjeno na 104 milijone dolarjev.

“Eli Lilly ima danes večjo finančno moč kot katerokoli drugo farmacevtsko podjetje na svetu,” pravi Bryan Roberts, partner v skladu tveganega kapitala Venrock, ki je sodeloval pri ustanovitvi in financiranju Kelonie. “Toda tveganje je jasno. Kdo si želi biti direktor takega podjetja v času, ko se zaradi izteka patentne zaščite utegne zgoditi največji padec prihodkov v zgodovini farmacevtske industrije?”

Od kod ime

Če se sprehodite po ulici Pearl Street v središču Indianapolisa, boste naleteli na bronasto spominsko ploščo, ki označuje zgodovinsko pomemben kraj. Prav tam je leta 1876 polkovnik Eli Lilly, farmacevtski kemik in veteran ameriške državljanske vojne, ustanovil podjetje, ki še danes nosi njegovo ime.

Družba je na svojo zgodovino zelo ponosna. Stilizirana različica podpisa ustanovitelja je še danes njen logotip. Približno poldrugi kilometer južneje stoji sodoben sedež družbe, ki je tako obsežen, da ima celo svojo poštno številko.

Muzej v pritličju sedeža družbe je posvečen štirim članom družine Lilly, ki so v zadnjih 150 letih vodili podjetje in zaznamovali njegove najpomembnejše zgodovinske mejnike. Med 2. svetovno vojno je Eli Lilly množično proizvajal penicilin, januarja 1988 pa je na trg poslal antidepresiv Prozac, ki je pokazal, da je mogoče z vplivanjem na kemične procese v možganih hudo depresijo zdraviti učinkoviteje kot zgolj s psihoterapijo.

Tveganje je jasno. Kdo si želi biti direktor takega podjetja v času, ko se zaradi izteka patentne zaščite utegne zgoditi največji padec prihodkov v zgodovini farmacevtske industrije?

– Bryan Roberts, partner v skladu tveganega kapitala Venrock

Zaslužni za razcvet zdravil za hujšanje

Čeprav je njegov največji tekmec, podjetje Novo Nordisk, leta 2017 prvi na trg poslal Ozempic, sicer zdravilo za sladkorno bolezen, ki pa je postalo svetovno prepoznavno ime med zdravili za hujšanje (GLP-1), je bil prav Eli Lilly tisti, ki je sprožil pravi razcvet trga tovrstnih zdravil. Po lanski novembrski raziskavi neodvisne ameriške organizacije za raziskovanje zdravstva KFF vsak osmi odrasli Američan uporablja zdravila GLP-1, največji tržni delež pa ima Eli Lilly.

V začetku letošnjega leta sta Lillyjevi zdravili za hujšanje Mounjaro in Zepbound po prodaji prehiteli izjemno uspešno zdravilo za zdravljenje raka Keytruda in postali najbolje prodajana skupina zdravil na svetu.

“Ko gre za to skupino zdravil, ugotavljamo, da je bilo v zgodovini človeštva zelo malo zdravil s tako velikim vplivom,” pravi Ricks. “Na nek način gre za prvi resnično učinkovit preventivni zdravstveni ukrep, ki ga je mogoče uporabljati v tako velikem obsegu.”

Kdo je Dave Ricks

Ricks je v družbi Eli Lilly zaposlen že 30 let. Rodil se je v Bloomingtonu, v ameriški zvezni državi Indiana, odraščal pa na območju San Francisca. Podjetju se je pridružil leta 1996, ko je bil star dobrih 20 let. Pred tem je bil krajši čas zaposlen pri družbi IBM v New Yorku. Kariero v Eli Lilly je začel kot sodelavec za poslovni razvoj in nato postopoma napredoval do najvišjih vodstvenih položajev. Po izobrazbi ni naravoslovec in ni deloval kot znanstvenik. Na univerzi Purdue je diplomiral iz industrijskega menedžmenta, na Univerzi Indiana pa pridobil naziv MBA.

Kot sedmi glavni izvršni direktor družbe, ki ne prihaja iz družine Lilly, si Ricks prizadeva za izboljšanje odzivnosti pri poslovanju, odločnejša vlaganja v klinične raziskave in neposrednejši stik s potrošniki. Leta 2024 je uvedel LillyDirect, spletno farmacevtsko platformo, prek katere lahko bolniki zdravila za hujšanje in sladkorno bolezen naročijo neposredno pri družbi in jih prejmejo na dom. Veliko pozornosti namenja tudi načrtovanju prihodnjega razvoja podjetja.

Preden je pred devetimi leti prevzel vodenje družbe Eli Lilly, je bil Ricks odgovoren za oddelek, ki je proizvajal antidepresive, ki so takrat bili eden najpomembnejših virov prihodkov podjetja. Po Prozacu so razvili nova zdravila, vendar se je sčasoma iztekla tudi njihova patentna zaščita. Leta 2011 jo je izgubilo zdravilo proti psihozam Zyprexa, leta 2013 pa še antidepresiv Cymbalta.

“V podjetju sem zorel v obdobju, ko smo doživeli dva velika izteka patentne zaščite, na katera smo bili slabo pripravljeni,” pripoveduje Ricks. To je bilo izjemno težko obdobje, ki so ga v družbi poimenovali “leti YZ”, medtem ko so leto 2001, ko je patentna zaščita potekla Prozacu, označili za “leto X”.

Ricks se spominja, da je poslovna enota, v kateri je delal, v treh letih izgubila 60 odstotkov dobičkonosnosti. Njegova naloga je bila zmanjševanje števila zaposlenih in ukinjanje raziskovalnih projektov. “To ni prijetno delo,” pravi. “Če je naše poslanstvo razvijanje zdravil, potem s takšnimi ukrepi počnemo ravno nasprotno. Krčimo poslovanje, da bi sploh lahko preživeli.”

Ko je Ricks leta 2017 prevzel vodenje družbe Eli Lilly, je imel te izkušnje še vedno živo v spominu. Podjetje je takrat že vložilo patentne prijave za učinkovino tirzepatid iz skupine GLP-1, vendar zdravili na njeni osnovi – Mounjaro za sladkorno bolezen in Zepbound za debelost – še nista bili odobreni. Kljub temu je družba že razmišljala o širjenju svojega portfelja zdravil in se na to pripravljala, še preden je leta 2023 na trg poslala Zepbound.

“Ni prezgodaj, tudi če že isti dan, ko na trg pošljete novo zdravilo, začnete razvijati naslednjo veliko novost, četudi bo ta prišla ven šele čez 12 let,” pravi Ricks. “Ko se približate koncu življenjskega cikla nekega zdravila, je namreč že prepozno. Takrat začnete iz obupa sprejemati nesmiselne odločitve, ki ne prinesejo rezultatov.”

Vstop na trg zdravil za zdravljenje motenj spanja

Junija letos je Eli Lilly z nakupom družbe Centessa Pharmaceuticals vstopil na področje zdravil za zdravljenje motenj spanja. Za prevzem je odštel 6,3 milijarde dolarjev, dodatnih 1,5 milijarde dolarjev pa bi lahko izplačal ob doseganju dogovorjenih razvojnih in poslovnih mejnikov.

Centessa, ustanovljena leta 2020, razvija zdravilo v obliki tablet za zdravljenje narkolepsije, razmeroma redke, a hude motnje spanja. Zdravilo spada v novo skupino učinkovin, ki delujejo na oreksin, kemični živčni prenašalec v možganih, ki uravnava budnost, spanje in mišični tonus.

Vstop Eli Lilly na področje zdravljenja motenj spanja je v marsičem podoben njegovim začetnim korakom na področju zdravljenja debelosti. Čeprav prespimo približno tretjino življenja, je bilo zdravljenje motenj spanja do nedavnega precej zapostavljeno področje medicine. Vse več raziskav pa kaže, da lahko motnje spanja podobno kot debelost povzročajo tudi druge zdravstvene težave. Ricks in njegova ekipa zato v zdravilu, ki ga razvija Centessa, vidijo izhodišče za razvoj novih terapij, namenjenih tudi ljudem z manj resnimi motnjami spanja.

“Koliko ljudi, ki imajo težave s spanjem, poznate? Pravzaprav vsi poznamo koga. To je velik problem, ki lahko vodi tudi v razvoj različnih bolezni. Povzroča težave z duševnim zdravjem, poslabšuje stanje pri demenci ter krepi težave s spominom in razmišljanjem. Motnje spanja pogosto sprožijo tudi motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in druge vedenjske težave,” pojasnjuje Ricks.

“Zato se nam to področje zdi zanimivo. In dejstvo, da je trg zdravil za motnje spanja razmeroma majhen, nas ne odvrača. Prav nasprotno, še bolj nas privlači.”

Širitev na področje psihedelikov

Novo področje zanimanja Elija Lillyja so tudi psihedeliki. Julija letos je napovedal prevzem newyorškega biotehnološkega podjetja AtaiBeckley, ki razvija pršilo za nos za zdravljenje depresije, odporne proti običajnim oblikam zdravljenja. Zdravilo je že v tretji fazi kliničnih raziskav. Eli Lilly bo za prevzem odštel 2,8 milijarde dolarjev, ob doseganju dogovorjenih razvojnih in poslovnih mejnikov pa bi lahko izplačal še dodatno milijardo dolarjev.

Lillyjeva odločitev sledi FDA-jevi odobritvi zdravila Spravato družbe Johnson & Johnson leta 2019. Gre za pršilo za nos na osnovi učinkovine, pridobljene iz ketamina, ki je prav tako namenjeno zdravljenju depresije.

“Mislim, da ima večina ljudi do psihedelikov določene predsodke zaradi njihovega slovesa,” pravi Van Naarden, ki je pri Eli Lilly odgovoren za sklepanje najpomembnejših poslov. A ko so se raziskovalci družbe poglobili v to področje, niso naleteli le na zgodbe o ljudeh, ki potujejo na klinike v Mehiko, kjer se zdravijo z neodobrenimi različicami teh učinkovin, temveč tudi na spodbudne rezultate prvih kliničnih raziskav zdravila, ki ga razvija AtaiBeckley.

“Odnos družbe do teh zdravil se spreminja,” pravi Van Naarden. “Pred 20 leti so takšno zdravljenje mnogi razumeli kot nekakšno šarlatanstvo na obrobju medicine, danes pa ni več tako. To je povsem legitimno področje razvoja zdravil. O tem ni dvoma. In mislim, da so psihiatri nad njihovimi možnostmi izjemno navdušeni.”

Konec avgusta je Andrew Adams, podpredsednik družbe Eli Lilly, odgovoren za odkrivanje novih učinkovin, na sedežu podjetja v Indianapolisu predstavil enega od raziskovalnih laboratorijev. V njem je skupina znanstvenikov v laboratorijskih haljah in z zaščitnimi očali zavzeto delala na razvoju novih zdravil za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.

Dolga tradicija razvoja zdravil za Alzheimerjevo bolezen

Eli Lilly že približno 35 let vztrajno razvija zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Potrebe po učinkovitem zdravljenju so ogromne, prav tako potencialni trg. Več kot 55 milijonov ljudi po vsem svetu ima Alzheimerjevo bolezen ali katero drugo obliko demence, do leta 2030 pa naj bi se njihovo število povečalo na 78 milijonov. Vendar so bili dosedanji poskusi razvoja učinkovitih zdravil večinoma neuspešni.

Lillyjevo zdravilo Kisunla, ki je bilo odobreno leta 2024 in z delovanjem na amiloidne obloge v možganih upočasnjuje napredovanje bolezni, je šele drugo pomembnejše zdravilo te vrste na trgu. Njegova letna prodaja se že približuje 500 milijonom dolarjev, analitiki pa pričakujejo, da bo postalo eno od prodajno najuspešnejših zdravil.

V laboratorijih družbe Eli Lilly znanstveniki raziskujejo tudi načine delovanja na beljakovino tau, ki se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo začne nepravilno kopičiti in prepletati. Adams pojasnjuje, da je razvoj zdravil, ki bi delovala na to beljakovino, izjemno zahteven, saj je ta znotraj živčnih celic, zato jo učinkovine težko dosežejo. Eli Lilly zdaj v zgodnji fazi razvoja preizkuša novo zdravilo, ki temelji na genskem pristopu k zdravljenju bolezni.

Lani poleti sta Eli Lilly in njegov razvojni partner Roche od ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) pridobila odobritev za krvni test, ki omogoča odkrivanje spremenjene oblike beljakovine tau, enega od pokazateljev Alzheimerjeve bolezni. To je okrepilo upanje, da bo bolezen v prihodnje mogoče odkriti že v zgodnejših fazah. “Verjamem, da lahko povsem na novo opredelimo, kaj pomeni staranje,” pravi Dan Skovronsky, glavni direktor za znanost in razvoj izdelkov pri Eli Lilly. “Morda bomo nekoč živeli v svetu, v katerem se Alzheimerjeve bolezni ne bomo več bali.”

Andrew Adams, ki v družbi vodi odkrivanje novih zdravil ter raziskave na področju bolečin in bolezni, povezanih s propadanjem živčevja, dodaja: “Prihodnost je v preprečevanju bolezni. In prav v to smer želim usmeriti naše podjetje.”

Nov zagon na področju onkologije

Leta 2020, ko je bil Ricks že nekaj let na čelu družbe Eli Lilly, se je podrobneje posvetil oddelku za onkologijo. Kljub velikim vlaganjem v raziskave in razvoj rezultati niso bili zadovoljivi, saj je oddelek v povprečju razvil le eno resnično uspešno zdravilo na desetletje. Ricks je zato Van Naardnu, ki se je družbi pridružil leta 2019, v času prevzema podjetja za razvoj zdravil proti raku, naročil, naj poišče rešitev. “Ustavili smo skoraj vse razvojne projekte v našem portfelju in nato začeli znova,” se spominja Van Naarden.

Danes ima Eli Lilly na področju onkologije devet novih učinkovin v tretji fazi kliničnih raziskav, namenjenih zdravljenju šestih različnih vrst raka, med drugim raka dojk in pljuč. Še več deset učinkovin je v zgodnejših fazah kliničnega preizkušanja. “V naslednjih 12 mesecih pričakujemo rezultate zaključnih faz kliničnih raziskav za približno sedem novih zdravil, ki bodo prišla na trg v različnih obdobjih,” pripoveduje Van Naarden. Tudi za tako veliko farmacevtsko družbo, kot je Eli Lilly, je to izjemno veliko.

Razvoj novih zdravil je izjemno negotov in tvegan proces. Približno devet od desetih zdravil namreč ne prestane kliničnih preizkušanj. Ne glede na to, kako obetavni so začetni znanstveni rezultati, Eli Lilly ne more staviti zgolj na zdravljenje Alzheimerjeve bolezni ali motenj spanja, da bi nadomestil prihodke svojih doslej najuspešnejših zdravil. Toda z več deset zdravili v različnih fazah razvoja, številnimi novimi učinkovinami v laboratorijih in intenzivnimi prevzemi drugih podjetij Ricks računa, da mu bo uspelo odkriti naslednji penicilin, Prozac ali GLP-1. S tem bi Eli Lilly svojo izjemno zgodbo o uspehu lahko nadaljeval še desetletja.

Avtorica izvirnega članka je Amy Feldman, Forbes.