Premier Janša razkril več o načrtih za javne uslužbence

Predsednik vlade Janez Janša je danes ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi izvedli brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih, poroča STA.

Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb.

Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih.

Pomemben del sprememb vidi v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo. Pri tem je izpostavil tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij, njegove besede povzema STA.

Premier je na začetek “mehkega prestrukturiranja” javnega sektorja nakazal že pretekli teden po seji vlade na Brdu pri Kranju, ko je dejal, da je v javnem sektorju nekaj deset tisoč ljudi preveč. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) menijo, da se skozi napovedi zrcali odnos vladajočih do javnih uslužbencev, potezo pa vidijo kot del vojne proti sindikatom. Generalna sekretarka KSJS Martina Vuk se ob tem še sprašuje, ali gre razloge za napoved odpuščanj morda iskati v milijardi evrov, ki jim manjka, če bo na referendum čakajoč interventni zakon potrjen, je poročal N1 Slovenija.

Minister Logar: Najprej je potrebno ugodno gospodarsko okolje

Prestrukturiranje javnega sektorja se ne bo zgodilo čez noč. Najprej je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje, ki bo spodbujalo podjetništvo in omogočilo odločitev za vstop v zasebni sektor, pa je v odzivu dejal gospodarski minister Anže Logar.

O morebitnih presežkih zaposlenih v javnem sektorju ni želel govoriti. Kot je dejal, je njegova prednostna naloga oblikovanje ustreznega in ugodnega gospodarskega okolja, morebitne ugotovljene presežke pa bi bilo treba reševati skladno z veljavno zakonodajo, navaja STA.

Med ukrepi je izpostavil interventni razvojni zakon in razbremenitev gospodarstva, predvsem pri na področju normiranih samostojnih podjetnikih podjetnikov. Cilj je po njegovih besedah povečati privlačnost podjetništva in zasebnega gospodarskega dela.

Minister je ob tem zavrnil ocene, da bi interventni zakon državo stal več kot milijardo evrov. Kot je dejal, so na ministrstvu prejeli podrobne informacije finančnega ministrstva, po katerih so učinki bistveno manjši. Pri tem je opozoril na dinamične učinke gospodarske rasti. Po njegovih besedah vsaka dodatna odstotna točka gospodarske rasti pomeni približno 750 milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Janša: Strateški svet za gospodarstvo še letos s konkretnimi rešitvami

Tudi Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Po njegovih besedah morajo imeti podjetja dovolj predvidljive pogoje za dolgoročno načrtovanje, država pa mora odstraniti ovire, ki po nepotrebnem zavirajo njihovo poslovanje.

Strateški svet za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, naj bi konkretne predloge ukrepov pripravil še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo, je dejal premier.

K stabilnim in predvidljivim pravilom, manj birokracije in hitrejšim postopkom je na sejmu pozval tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar, poroča STA.

Tudi o čezmejnem povezovanju in izobraževanju

Spregovoril je tudi o povezovanju slovenskega gospodarstva s podjetniki zunaj države. Vlada je po njegovih besedah za različne pobude povezovanja podjetij iz zamejstva in drugih držav s slovenskim gospodarstvom v mandatu namenila 10 milijonov evrov. Pri tem potekajo pogovori tudi s sosednjimi državami.

Med področji, ki jih Janša vidi kot strateška, je izpostavil kmetijstvo in prehransko varnost. Po njegovih besedah mora država izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike.

Poudaril je, da bo prihodnost Slovenije odvisna predvsem od tega, ali bo državi uspelo zagotoviti dovolj konkurenčno gospodarstvo in učinkovite javne storitve.

Pomemben del pogovora je namenil še izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po kadrih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju, še piše STA.