Slovensko gospodarstvo lani zraslo bolj, kot so sprva ocenili
Slovenski BDP je lani zrasel za 1,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več od prve ocene statističnega urada Surs.
Bruto domači proizvod (BDP) je v letu 2025 po reviziji letnih ocen znašal 71.171 milijonov evrov. V primerjavi s predhodnim letom je bil nominalno oziroma merjen v tekočih cenah večji za 5,5 odstotka, realno (z izločenim vplivom cenovnih sprememb) pa za 1,5 odstotka, so sporočili z državnega statističnega urada Surs.
Vrednost ocene rasti obsega BDP je po tej oceni za 0,4 odstotne točke višja kot po februarski oceni, ko so izračunali 1,1-odstotno rast.
Gospodarska rast se je tako lani še naprej umirjala, potem ko je leta 2024 znašala dva odstotka, v letu 2023 pa je bila 2,6-odstotna.
Surs je ob tem opravil tudi redno revizijo podatkov treh predhodnih let.
K lanskemu povečanju obsega BDP so največ prispevali informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter gradbeništvo, vsako s po 0,3 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so h gospodarski rasti dodala področja zdravstvo in socialno varstvo (v okviru tega največ socialno varstvo, ki ima sicer trikrat nižjo dodano vrednost kot zdravstvo), poslovanje z nepremičninami ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
Negativno so na gospodarsko rast vplivale predvsem predelovalne dejavnosti, ki so odnesle 0,3 odstotne točke. Sledila so področja oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (vsako od teh po −0,1 odstotne točke), navajajo statistiki.
Rast potrošnje in bruto investicij
Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 2,4 odstotka. K temu so prispevali izdatki na domačem trgu za vse skupine proizvodov, najbolj za trajno blago (rast 5,8 odstotka). Sledili so izdatki za poltrajno (3,1 odstotka) in netrajno blago (2,7 odstotka) ter za storitve (2,1 odstotka).
Končna potrošnja sektorja država se je realno povečala za 3,2 odstotka, pri čemer so izdatki za individualne storitve zrasli za 3,4 odstotka, za kolektivne pa za 2,7 odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 5,3 odstotka. Naložbe v zgradbe so bile večje za 6,2 odstotka, v opremo in stroje za 5,2 odstotka, v proizvode intelektualne lastnine pa za 3,8 odstotka.
Zaloge so se povečale bolj kot leto prej. Spremembe zalog so pomenile 0,9 odstotka BDP (0,4 odstotne točke več kot v 2024), predvsem zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje in trgovskega blaga.
Uvoz zrasel močneje kot izvoz
Saldo menjave s tujino je bil še vedno pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.874 milijonov evrov, a se je obseg uvoza blaga in storitev ponovno zvišal bolj kot pri izvozu. Vrednost izvoza se je realno zvišala za 0,2 odstotka (pri blagu je bila nižja za 0,7 odstotka, pri storitvah pa višja za 3,2 odstotka). Vrednost uvoza je realno zrasla za 2,8 odstotka (pri blagu za 3,1 odstotka, pri storitvah za 1,2 odstotka).
Pogoji menjave s tujino so se znova izboljšali. Cene so pri izvozu porasle bolj (1,4 odstotka) kot pri uvozu (0,1 odstotka), navaja Sursu.
Večji delež sredstev za zaposlene
V primerjavi z letom 2024 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu povečal za 0,6 odstotne točke in je znašal 52 odstotkov. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke, na 12,8 odstotka BDP.
Delež subvencij se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 1,5 odstotka BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je upadel za 0,2 odstotne točke, obsegal je 18 odstotkov BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke, na 18,7 odstotka BDP.
Manj zaposlenih, več samozaposlenih
Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 0,5 odstotka, število samozaposlenih pa povečalo za 1,7 odstotka. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za približno tisoč oseb oziroma 0,1 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.102.000 oseb. Od tega je bilo zaposlenih 79,5 odstotka, samozaposlenih pa preostalih 20,5 odstotka.
Na zmanjšanje skupne zaposlenosti so najbolj vplivale predelovalne dejavnosti (približno 4.000 oseb manj oziroma −0,4 odstotne točke prispevka k skupni spremembi). Največji pozitivni prispevek pa je bil v zdravstvu in socialnem varstvu (približno 2.000 oseb več oziroma 0,2 odstotne točke prispevka), so še zabeležili na Sursu.
