Letos spet več pohodov na borzo, kdo se bo opogumil?

Po vrhuncu leta 2021 so prve javne ponudbe delnic (IPO) po svetu močno upadle, tako po njihovem številu kot vsoti zbranega denarja. Po podatkih Bloomberga so podjetja leta 2021 prek IPO zbrala 665 milijard dolarjev, leto pozneje 204 milijarde, leta 2023 je ta številka pri 138,6 milijarde. Podjetja so od načrtov za vstop na borzo odvračale negotove gospodarske in geopolitične razmere, visoka inflacija in naraščajoče obrestne mere.

Za 2024 končnih podatkov še ni, a bo po predvidevanjih analitske hiše EY še nekoliko slabše kot leto 2023, vsaj po številu IPO, ki jih je bilo lani po oceni 1.215, leto prej 1.351, leta 2022 pa 1.415.

Bolj živahno je bilo lani v drugi polovici leta, še posebej v zadnjem kvartalu. Po številu prvih javnih ponudb se je na prvo mesto povzpela Indija, medtem ko ZDA ostajajo najbolj dinamičen in za vlagatelje po svetu tudi najbolj atraktiven trg, poudarjajo pri EY. Po podatkih Bloomberga so v ZDA v prvih javnih ponudbah delnic lani zbrali okoli 42,6 milijarde dolarjev (leto prej 26,2 milijarde dolarjev), leta 2019 denimo okoli 70 milijard dolarjev. Najslabše je bilo lani na Kitajskem, kjer so zaradi strožje regulacije zabeležili najmanj borznih debijev v zadnjem desetletju.

Letos preobrat?

Čeprav so geopolitične razmere še vedno negotove, tudi zaradi izida ameriških volitev, letos poznavalci zaradi stabilizacije gospodarskih razmer, ukročene inflacije in nižjih obrestnih mer pričakujejo spet več uvrstitev na borzo. Hkrati poudarjajo več razlogov, ki bi lahko podjetja še vedno odvrnili od tovrstnih namer, kot sta bojazen pred zaostrovanjem carinske vojne ali dejstvo, da mnoga podjetja, ki so šla na borzo v zadnjem letu, kotirajo pod vrednostmi, ki so jih imela ob zadnji investicijski rundi pred borzno kotacijo.

Kdo se bo po mnenju analitikov letos vseeno opogumil in zakorakal na kapitalski trg? Iz različnih virov smo zbrali pet najbolj verjetnih, trije so iz tehnološko-finančne (fintech) industrije, ki se po poku balona počasi pobira. Po podatkih CB Insights se je dotok tveganega kapitala v finteche zmanjšal s 141 milijard dolarjev leta 2021 na 39 milijard dolarjev leta 2023. Padec vrednosti je bil predvsem posledica napihnjenih vrednotenj in porajanja dvomov vlagateljev v vzdržnost in dobičkonosnost poslovnih modelov.

Vroče storitve “kupi zdaj, plačaj pozneje”

Prvi na seznamu je švedski samorog Klarna, ki je že konec lanskega leta vložil zahtevo za prvo javno ponudbo delnic na ameriški borzi. Podjetje ponuja storitve “kupi zdaj, plačaj pozneje”, ki so predvsem v ZDA vse bolj priljubljene. Nedavno je bil ameriški dan spletnih nakupov Cyber Monday najboljši dan doslej za storitve “kupi zdaj, plačaj pozneje”, čeprav tovrstni nakupi nosijo tudi tveganja.

Pri Deutsche Bank so oktobra po vložku britanskega investicijskega sklada Chrysalis Investments vrednost tega fintech start upa ocenili na 14,6 milijarde dolarjev. To je daleč od rekordne vrednosti, ki je leta 2021 dosegla 45,6 milijarde dolarjev.

Zdaj analitiki ocenjujejo, da bi Klarna – število ponujenih delnic in cena sicer še nista znana – ob vstopu na borzo lahko dosegla vrednost med 15 in 20 milijard dolarjev. Za izpeljavo postopka uvrstitve na borzo so pri Klarni, katere največji trg je Evropa, najeli Goldman Sachs, JPMorgan and Morgan Stanley.

Klarna je z orodji umetne inteligence, kot so pogovornimi roboti (chatbots), za več kot 20 odstotkov zmanjšala število zaposlenih na okoli 3.500. Glavni izvršni direktor in soustanovitelj Klarne Sebastian Siemiatkowski je za Financial Times napovedal, da bi lahko v prihodnjih letih zaposlovali le 2.000 delavcev, saj naj bi pri nalogah, kot so storitve za stranke in trženje, uporabljali umetno inteligenco.

Oktobra so z Applom podpisali dogovor, po katerem bo njihova storitev integrirana v Apple Pay kot plačilna možnost. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, ima več kot 150 milijonov aktivnih uporabnikov in opravi okoli dva milijona transakcij na dan. Med njihovimi partnerji so med drugimi H&M, Macy’s, Ikea, Nike in Airbnb.

Švedski regulator je prejšnji mesec Klarno kaznoval s 45 milijoni dolarjev globe zaradi kršenja pravil preprečevanja pranja denarja.

Neobanka že naredila korak proti borzi

Konec lanskega leta naj bi zahtevo za IPO vložilo še eno podjetje iz financ, Chime Financial, ki omogoča storitve mobilnega bančništva brez provizij prek dveh nacionalnih bank, Bancorp Bank in Stride Bank. Tako na primer svojim strankam omogoča, da prek bančne aplikacije SpotMe prekoračijo stanje na računu za do 200 dolarjev, ne da bi jim bilo treba plačati provizije, je poročal portal PYMNTS.

Čas vstopa na borzo te tretje največje neobanke v ZDA še ni določen, je poročal Bloomberg, sklicujoč se na neimenovane vire. Pri Chime glede tega molčijo.

Chime je bil leta 2021 po zadnji investicijski rundi ocenjen na 25 milijard dolarjev.

Chime, za katerega se je vstop na borzo napovedoval že več let, je bil leta 2021 po zadnji investicijski rundi ocenjen na 25 milijard dolarjev. Prejšnje načrte za IPO so ustavili februarja 2022, ko so se za fintech industrijo začeli težki časi. Za vodenje javne ponudbe delnic so po poročanju tujih medijev izbrali banko Morgan Stanley.

Avgusta je Chime s sedežem v San Franciscu napovedal razširjeno sodelovanje s ponudnikom samopostrežnih bančnih storitev NCR Atleos, v okviru katerega bo Atleos bankomate v 4.000 trgovinah Walgreens označil z blagovno znamko Chime. Atleosovo omrežje Allpoint Network sicer od leta 2021 strankam Chimeja zagotavlja dostop do več kot 50.000 bankomatov brez provizije.

Po poročanju portala Fintech Futures ima Chime, ki je bil ustanovljen leta 2012, več kot 22 milijonov uporabnikov v ZDA in zaposluje okoli 1.500 ljudi. Leta 2023 so ustvarili 1,3 milijarde dolarjev prihodkov.

Tekmecu PayPala se ne mudi

Tudi Stripe se že več let omenja kot kandidat za borzo. Morda najresneje se je IPO kazal v letu 2022, potem ko so namero leto prej potrdili tudi pri ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo. V začetku tistega leta so po hitri rasti v pandemiji dosegli celo vrednost 95 milijard dolarjev. Načrt so pozneje zaradi neugodnih tržnih razmer opustili.

Poznavalci ga letos omenjajo kot enega največjih potencialnih borznih debijev, čeprav so v podjetju, ki sta ga ustanovila Irca John in Patrick Collison, so pred meseci sicer dejali, da se jim z IPO ne mudi.

Stripe je v poslovnem letu 2023 ustvaril okoli 16 milijard dolarjev prihodkov, dve več kot leto prej.

Pri Forbesu poudarjajo, da Stripe, ki razvija programsko opremo za spletna plačila, z dosledno rastjo in dobičkonosnostjo izstopa v sektorju. Med glavnimi tekmeci so PayPal, Square, in Amazon Pay. Podjetje je v poslovnem letu 2023 ustvarilo okoli 16 milijard dolarjev prihodkov, dve več kot leto prej in več kot dvakrat toliko kot leta 2020. Zaposluje okoli 7.000 ljudi, potem ko je leta 2022 odpustil okoli 14 odstotkov zaposlenih.

Februarja je podjetje s sedežem v Dublinu in San Franciscu zaposlenim, ki imajo v podjetju lastniški delež, omogočilo prodajo delnic na sekundarnih trgih. Pri tem je bilo Stripe ovrednoten na 65 milijard dolarjev. Podjetje je od ustanovitve leta 2010 prejelo devet milijard dolarjev tveganega kapitala. Tudi če uradno ni nobenih načrtov za pohod na borzo, bodo Stripe letos pozorno spremljali na Wall Streetu, so zapisali pri Inc.

Zrasli ob močni podpori Nvidie

Platforma CoreWeave, ki se ukvarja z umetno inteligenco v oblaku, želi v svoji prvi javni ponudbi delnic, ki bo predvidoma letos, doseči vrednost več kot 35 milijard dolarjev, je novembra poročal Reuters.
CoreWeave s sedežem v New Jerseyju z javno ponudbo delnic, ki bi jo lahko izpeljali v drugem četrtletju leta 2025, želi zbrati več kot tri milijarde dolarjev svežega kapitala, so povedali Reutersovi viri in opozorili, da so načrti podjetja odvisni od razmer na trgu in se lahko spremenijo.

Financiranje zasebnih zagonskih podjetij s področja umetne inteligence in računalništva v oblaku v ZDA in Evropi narašča in bi po ocenah lani lahko doseglo 79,2 milijarde dolarjev, je poročal Reuters, sklicujoč se na oktobrsko poročilo družbe tveganega kapitala Accel.

CoreWeave, katerega direktor in soustanovitelj je Michael Intrator, ponuja dostop do podatkovnih centrov in zmogljivih čipov za delovne obremenitve z umetno inteligenco, ki jih dobavlja predvsem Nvidia, eden glavnih podpornikov podjetja. Konkurira večjim ponudnikom storitev računalništva v oblaku, kot sta Microsoftov Azure in Amazonov AWS.

Po nekaterih ocenah naj bi leta 2024 ustvarili dve milijardi prihodkov, leto prej 465 milijonov dolarjev.

Corewave je konec lanskega leta tudi zaključil sekundarno prodajo delnic v vrednosti 650 milijonov dolarjev, kar ga je ovrednotilo na 23 milijard dolarjev. Bloomberg je novembra poročal, da je podjetje, ustanovljeno leta 2017, že izbralo investicijsko banko, ki naj bi prvo javno ponudbo delnic zanje izpeljala.

Bo velikan prodaje vstopnic letos le zbral pogum?

Kot kandidat za vstop na kapitalski trg se omenja tudi velikan na področju prodaje vstopnic Stubhub, ki je nameraval na borzo že lani, vendar je zaradi negotovosti na trgu prestavil načrte. Pojavile so se tudi nekatere ovire, poroča Inc – Brian Schwalb, generalni državni tožilec iz Washingtona D.C., je julija vložil tožbo, v kateri trdi, da podjetje uporabnikom nalaga pretirane skrite provizije.

Kljub temu je Stubhub pripravljen na veliko javno ponudbo delnic, poroča Inc. Leta 2021 se je združil s platformo za prodajo vstopnic Viagogo in se utrdil kot največji prodajalec vstopnic za dogodke na svetu. V poslovnem letu, ki se je končalo marca lani, so ustvarili 350 milijonov dolarjev dobička pred davki in 1,4 milijarde dolarjev prihodkov, je poročal Bloomberg. Njegova najnovejša ocena vrednosti znaša 16,5 milijarde dolarjev.