Razcvet črnega trga za terminale Starlinka v Iranu

Novembra lani je Mohammad stal v uličici blizu svojega stanovanja v mestu na jugu Irana in čakal. Oseimntridesetletni svetovalec v gradbeništvu je bil dogovorjen s predstavnikom prodajalca, ki ga je našel na omrežju Telegram. Bil je pripravljen plačati 700 dolarjev za kos v Iranu nezakonite tehnologije, za katero velja, da pomeni grožnjo režimu v Teheranu. Gre za terminal sistema Starlink, ki bi mu omogočil brezplačen in necenzuriran dostop do svetovnega spleta.

Starlink je satelitska internetna storitev, ki jo je vzpostavil SpaceX. V Iranu, kjer vlada ena najstrožjih cenzur, ko gre za dostop do spleta, je prepovedana. Vladni cenzorji blokirajo Applove in Googlove trgovine z aplikacijami, pa tudi aplikacije, kot sta Instagram in Slack. Pogosto aretirajo tiste, ki na spletu pišejo stvari, ki jih je mogoče označiti kot protiislamske ali kritično naravnane do Islamske republike.

V zadnjih dveh letih, odkar je milijarder in ustanovitelj SpaceX Elon Musk aktiviral storitev, se je uporaba Starlinka dramatično povečala. Njegov pojav je opogumil tihotapce, ki so začeli prinašati terminale v Iran. Grožnje s kaznimi in zaporom niso ustavile črnega trga, ki ga dodatno spodbuja tudi vse močnejše aktivistično gibanje, ki želi ljudem omogočiti dostop do svetovnega spleta. Po podatkih Forbesa ima trenutno 20.000 ljudi dostop do hitrega interneta, ki ga iranske oblasti ne morejo cenzurirati, kaj šele blokirati.

Dostop do interneta za tiste, ki si to lahko privoščijo

A to je komaj delček od skupaj 89 milijonov ljudi, kolikor jih živi v Iranu. Zaradi izjemno visokih cen, ki jih zahtevajo preprodajalci, so terminali dostopni samo za peščico privilegiranih. Cene se gibljejo od 700 pa vse do 2.000 dolarjev, medtem ko je povprečna maloprodajna cena v Ameriki 250 dolarjev (povprečna mesečna plača v Iranu je približno 250 dolarjev).

Za uporabo storitve Starlink je treba plačati tudi mesečno nadomestilo v višini 70 dolarjev, to pa zaradi ameriških sankcij proti iranskim bankam zahteva zapleteno vrsto korakov, ki vključujejo kripto valute in predplačniške kreditne kartice. Poleg tega morajo uporabniki plačati enkratno nadomestilo v višini 200 dolarjev za aktiviranje naprave, ker je bila ta kupljena v drugi državi in ne v državi, kjer se uporablja.

Za tiste, ki si lahko to privoščijo in si upajo prevzeti tudi tveganje, so razlogi za nakup Starlinka različni – od vsakodnevnih do političnih. Forbes se je pogovarjal z nekaj uporabniki Starlinka v Iranu, za katere ta storitev poleg necenzuriranega interneta pomeni tudi večjo hitrost prenosa podatkov za video klice in igre, neomejen dostop do družbenih omrežij in svobodo, da izjavijo, karkoli hočejo – pa tudi učinkovitejši način organiziranja nasprotovanja vladi.

Tehnološka revolucija

“Množična uporaba Starlinka v Iranu bi utegnila postati tehnološka revolucija, ki smo jo čakali v našem boju proti digitalnemu nasilju režima,” pravi Ahmad Ahmadian, izvršni direktor aktivistične skupine Holistic Resilience, ki ima sedež v Los Angelesu. “Tako kot je Radio Svobodna Evropa uspel zrušiti zid sovjetske propagande, bi lahko Starlink uničil digitalno železno zaveso Islamske republike.”

Mohammadu, čigar priimka Forbes ni objavil zaradi zaščite njegove identitete, bo Starlink olajšal poslovanje, pri katerem mora komunicirati s tujimi naročniki iz Kanade. Že razvpito počasne internetne povezave v Iranu škodujejo njegovemu delu. Včasih niti ni mogel dostopati do storitve Dropbox, da bi strankam prenesel poslovne datoteke in druge dokumente.

Potem ko je našel prodajalca na NasNetu, kanalu na Telegramu v perzijskem jeziku, ki promovira uporabo Starlinka, se je seznanil tudi z dostavljalcem. Za Forbes pripoveduje, da je bil postopek pridobitve terminala zanj preprost. “Dostavljalcu sem poslal lokacijo in dobil terminal, kot bi šlo za dostavo pice,” pravi.

Poleg tega, da pomaga ljudem priti do terminala Starlink, NasNet na YouTubu objavlja tudi posnetke s podrobnimi navodili za namestitev in reševanje tehničnih težav. Posnetke večinoma pripravlja neka Iranka, ki že deset let živi v Evropi, a je želela ostati anonimna. Na posnetkih se pojavlja z zakritim obrazom. V pogovoru za Forbes je pripovedovala, kako lahko odprt, necenzuriran in hiter dostop do svetovnega spleta spremeni življenje.

Množična uporaba Starlinka v Iranu bi utegnila postati tehnološka revolucija, ki smo jo čakali v našem boju proti digitalnemu nasilju režima.

Ahmad Ahmadian, izvršni direktor aktivistične skupine Holistic Resilience

Starlink se je v Iranu pojavil v času množičnih protestov

“Za mnoge državljane je ideja o neomejenem internetu skoraj neverjetna,” pravi. “To je tako, kot bi žejen človek sredi puščave nenadoma našel vodnjak. Najprej ne more verjeti, da je resničen, potem pa začne piti iz njega, kolikor le lahko.”

Starlink se je v Iranu pojavil leta 2022. Takrat so državljani šli na ceste in protestirali zaradi smrti 22-letne Mahse Amini. Oblasti so jo aretirale in priprle, v zaporu pa naj bi jo pretepli, ker si ni dovolj pokrila svojih las, rok in nog. Da bi zadušila proteste, je iranska vlada ugasnila internet. To pri preprečevanju protestov pogosto uporablja.

Protesti so spodbudili ameriško finančno in zunanje ministrstvo, da sta iz sankcij proti Iranu izvzela storitve komuniciranja. Tri dni pozneje je Musk vključil Starlink za Iran. Takrat je izjavil: “Za uporabo storitve je treba imeti terminal v državi uporabnika. Prepričan sem, da iranska vlada tega ne bo podprla, vendar bodo terminali delovali, če jih kdo uspe prinesti v Iran.” Niti Musk niti SpaceX se nista odzvala na prošnjo za komentar za potrebe tega članka.

Prilagoditev terminalov za uporabnike v Iranu

V mesecih po protestih septembra 2022 je Mehdi Yahyanejad, aktivist iz Irana, ki živi v Los Angelesu, z denarjem tamkajšnjih neprofitnih zadrug in zasebnih donatorjev kupil približno 100 Starlinkovih terminalov. Poslal jih je aktivistom in drugim zaveznikom v bližini Irana, ki so jih pomagali pretihotapiti v državo.

Yahyanejad je tudi zaprosil SpaceX, naj prilagodi terminale za uporabnike v Iranu. Po njegovih nasvetih je podjetje dodalo zložljive nosilce (zato je terminale lažje prenašati v nahrbtniku) in ločljiv kabel za ethernet namesto tistih, ki jih v Iranu ni bilo mogoče zamenjati. Iranska vlada se je pritožila agenciji Združenih narodov za komunikacije v želji, da bi Starlink na območju Irana izključili. Nedavno so se predstavniki vlade pritoževali, da ne morejo locirati naprav, ker je mogoče terminal brez težav pospraviti v nahrbtnik.

Mohammad se zaveda tveganja, ki ga prinaša nov dostop do svetovnega spleta. Starlinkov terminal bi sicer moral stati na prostem in biti usmerjen v nebo, vendar ima svojega v hiši, poleg balkona, zastrtega s črno zaveso. “Še vedno ne morem zaupati svojim sosedom,” pojasnjuje.

To pomeni, da je povezava veliko počasnejša, kot bi bila lahko. Morda deluje s polovično zmogljivostjo. Vendar se Mohammadu to še vedno izplača. “Še vedno je veliko hitrejša od običajnega interneta, ki sem ga imel prej.”

Avtor članka je Cyrus Farivar.