Kaj mora po novem imeti vsak avtomobil v EU: varnostni kopilot postaja standard

Od 7. julija 2026 dalje v Evropski uniji (EU) veljajo dodatne zahteve glede varnostne opreme za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila.

Vsa ta vozila morajo po novem imeti:

• sistem za naprednejše samodejno zaviranje v sili, ki lahko zazna tudi pešce in kolesarje,
• sistem za zaznavanje zmanjšane pozornosti voznika, ki s pomočjo programske opreme in senzorjev analizira položaj glave, smer pogleda in druge znake zmanjšane pozornosti ter voznika opozori, kadar zazna daljšo nepozornost,
• boljšo vidljivost pred vozilom,
• sistem za spremljanje obrabe pnevmatik in
• razširjeno varnostno steklo (večje površine varnostnega stekla, zasnovane za zaščito pešcev ob trku).

Gre za ukrepe, sprejete v okviru evropske uredbe o splošni varnosti vozil (GSR) iz leta 2024, ki pa se uvaja postopoma.

Samo za nove avtomobile

Nova pravila ne prinašajo sprememb za lastnike vozil, registriranih pred 7. julijem. Zahteve se nanašajo na nova vozila, ki so bila dana na trg oziroma registrirana po 7. juliju.

Tudi če prihajajo iz tretjih držav, mora tehnična služba, ki je pooblaščena s strani javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP), ob uvozu preveriti izpolnjevanje homologacijskih zahtev, ki so v EU veljale na dan izdelave tega vozila, so nam povedali na ministrstvu.

Kot pravijo v Avto-moto zvezi Slovenije, pa je marsikateri avtomobil, ki je bil registriran po letu 2024, sisteme imel, že preden so postali obvezni.

Neusklajenost, ki zmanjšuje zaupanje

“Noben sistem ni popoln,” o novih sistemih pravijo v Avto-moto zvezi Slovenije. “Eden od očitkov voznikov in stroke je v tem, da so opozorilni signali teh sistemov moteči za voznike: sistemi za spremljanje pozornosti voznika na primer nimajo poenotenega praga proženja, zato se dogaja, da v nekaterih avtomobilih ta sistem opozori voznika že po nekajsekundnem odmiku pogleda s ceste, nekateri sistemi pa se vklopijo bistveno pozneje.”

Podobno je, kot dodajajo, s sistemom za prepoznavanje prometnih znakov oziroma za opozarjanje na prekoračeno hitrost, ki delujejo precej različno – nekateri dosledno prepoznavajo hitrostne omejitve, nekateri pa ne, ali celo opozarjajo na omejitve tam, kjer jih ni.

“To seveda zmanjšuje zaupanje voznikov v te sisteme, kar pogosto pripelje do tega, da jih vozniki enostavno odklopijo, kar pa ni dobro za varnost. AMZS in ostali evropski klubi opozarjamo zakonodajalce na to problematiko in zahtevamo doslednejše tehnične standarde za delovanje teh sistemov,” pravijo.

Prodajalec naj vam predstavi, kako sistem deluje

Cilj EU je zmanjšati število prometnih nesreč, smrti in hudih poškodb na evropskih cestah.

“Napredni asistenčni oziroma varnostni sistemi ob pravilni uporabi prispevajo k varnejši vožnji in zmanjšanju števila prometnih nesreč. Če ne preprečijo v celoti, lahko vsaj omilijo posledice prometnih nesreč, ki se najpogosteje zgodijo zaradi napak voznikov oziroma človeškega dejavnika,” pravijo na AMZS.

“Vozniki pa se moramo kljub tehnološkemu napredku zavedati, da so napredni asistenčni sistemi zgolj pripomočki, ki pomagajo k varnejši vožnji, in da je še vedno voznik tisti, ki je s svojim ravnanjem v največji meri odgovoren za varno vožnjo.”

Voznikom priporočajo, da naj ob nakupu vozila od prodajalca zahtevajo natančno predstavitev naprednih asistenčnih sistemov in njihovega delovanja, saj se ti med vozili razlikujejo. Uporabo naprednih asistenčnih sistemov je mogoče preizkusiti tudi v njihovem centru varne vožnje na Vranskem.