Newyorški župan želi uvesti javne trgovine s hrano. Zakaj? In zakaj ta načrt razdvaja Američane

Župan New Yorka Zohran Mamdani želi uvesti javne trgovine z živili. Razlog je v tem, da so se cene osnovne košarice živil od leta 2019 zvišale za več kot 30 odstotkov. Po nekaterih ocenah si 40 odstotkov gospodinjstev težko privošči nakup hrane.

Mamdanijeva ideja je, da bi mesto subvencioniralo javne trgovine, ki bi jih upravljali zasebniki. S tem naj bi omogočili za 30 odstotkov nižje prodajne cene osnovnih živil, kot so mleko, jajca, meso, sadje in zelenjava. Prvo trgovino naj bi odprli konec prihodnjega leta, do leta 2029 pa nato še štiri. Mesto je za ta namen dalo na stran 70 milijonov dolarjev.

Ideja ni nova. Supermarket v Atlanti, ki deluje kot javno-zasebno partnerstvo in ima zelo podoben model kot ga predlaga Mamdani, je po navedbah Business Insiderja tudi finančno uspešen. Drugi poskusi v mestih, kot je Kansas City v zvezni državi Missouri, so propadli zaradi visokih splošnih stroškov, zmanjšanja javnega sofinanciranja in tatvin, piše Business Insider.

Zakaj po spletu kroži fotografija Jelcina

CNN pa piše o odzivu Američanov. Medtem ko zagovorniki vidijo državno posredovanje kot rešitev težav navadnih ljudi, ki komaj zmorejo plačati živila, drugi vidijo socialističnega župana, ki prekoračuje svoje pristojnosti in dreza v simbol ameriškega bogastva in izobilja.

Vsakič, ko župan Mamdani razkrije nove podrobnosti o svojem načrtu za odprtje petih državnih supermarketov v New Yorku, se na družbenih omrežjih začnejo širiti fotografije Borisa Jelcina, piše ameriški portal in navede izsek iz Jelcinove biografije iz leta 2000, ki jo je napisal Leon Aron, ter osmisli povezavo z nekdanjim ruskim predsednikom.

“Fotografije, posnete med Jelcinovim obiskom v Ameriki nekaj mesecev pred razpadom Sovjetske zveze leta 1989, prikazujejo nekdanjega ruskega predsednika, ki je osupel nad raznovrstnostjo zamrznjenih živil v supermarketu Randall’s v Houstonu. Jelcin je poskusil brezplačne vzorce sira in si ogledal ribe. Trgovino je zapustil z vrečko daril. Na letu po tem nepričakovanem postanku je Jelcin nepremično sedel z glavo v rokah in razmišljal o praznih policah sovjetskih trgovin z živili. “Kaj so storili našim revnim ljudem?” je dejal, kot navaja njegova biografija.”

In 1989, Boris Yeltsin visited a grocery store in Houston and was struck by the sheer abundance on display. The experience left a deep impression on him, later describing it as a moment that underscored the stark contrast with life in the Soviet Union. pic.twitter.com/A8TRvEX0NC

— Historyland (@HistorylandHQ) April 16, 2026

Simbol izobilja

Kot piše CNN, kritiki Mamdanijeve ideje dvomijo, da bi vlada, ki že desetletja velja za nesposobno in neučinkovito, lahko zagotovila večjo izobilje in raznolikost živil kot Walmart in Costco.

Ameriški supermarket s svojo neskončno ponudbo izdelkov in inovacijami, kot sta nakupovalni voziček in črtne kode, je po vsem svetu dosegel skoraj mitološki status, navaja in dodaja, da gre za temelj “ameriškega načina življenja”. Med letoma 1960 in 2010 se je število različnih izdelkov v povprečnem ameriškem supermarketu povečalo s šest na 47 tisoč.

Tako tudi javna razprava o javnih trgovinah sploh ne teče o konkretnem mehanizmu, je dejal Nevin Cohen, izredni profesor na šoli za javno zdravje newyorške univerze (CUNY), temveč gre za “preizkus nasprotujočih si idej o tem, kaj nam mora vlada zagotoviti”.

Mesto bi za nabavo in upravljanje trgovin angažiralo zasebne izvajalce, 99 odstotkov Newyorčanov pa verjetno v njih nikoli ne bi nakupovalo, piše CNN, prav tako pa te trgovine ne morejo konkurirati velikim.

Reševati vsakodnevne težave ljudi

Nasprotniki idej javnih trgovin menijo, da bi bilo bolje, če bi mesto podjetju Walmart olajšalo odpiranje novih trgovin. Ali pa tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, plačalo članarine v programu zvestobe verige Costco, ki stane od 65 dolarjev letno dalje ter prinaša popuste na cene živil, goriva …

Vendar je Mamdanijeva vodilna politična filozofija, da je treba z državnimi ukrepi reševati vsakodnevne težave ljudi, piše CNN.

Sledi stopinjam svojega političnega vzornika Fiorella La Guardie, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja županoval v New Yorku. Bil je velik zagovornik ekonomske politike interveniranja. V času New Deala, programa reform po ekonomski krizi, je zgradil javne parke, stanovanja in letališče, ki danes nosi njegovo ime. Med drugim je odprl mrežo mestnih pokritih tržnic, da bi z ulic odstranil prodajalce z vozički in znižal cene živil. Nekaj teh tržnic je odprtih še danes, piše CNN.

Podobno želi Mamdani prazne lokacije, ki so še vedno v lasti mesta, zdaj preoblikovati v javne trgovine z živili.