Zgodovinski pohod na borzo: nakup SpaceX bo zahteval veliko vero v Elona Muska

Ameriški izdelovalec raket in ponudnik satelitskega interneta SpaceX, ki ga vodi najbogatejši Zemljan Elon Musk, se v prvi polovici junija podaja na borzo s tri- do štiriodstotnim deležem podjetja in napoveduje največjo prvo javno ponudbo delnic (IPO) v zgodovini. Vlagatelji, ki razmišljajo o nakupu delnice, bodo morali na tehtnico postaviti visokoleteče napovedi o človeštvu kot “večplanetarni civilizaciji”, večmilijardne izgube podjetja, odsotnost dividend in dejstvo, da bo kljub prodaji delnic nadzor ohranil ekscentrični ustanovitelj.

Z IPO namerava SpaceX zbrati vsaj 75 milijard dolarjev in cilja na vrednotenje v višini 1.750 milijard dolarjev, morda celo dva tisoč milijard dolarjev. Podjetje je ocenjeno na 1.250 milijard dolarjev tržne vrednosti od februarja lani, ko je SpaceX prevzel Muskov start up za umetno inteligenco xAI, ki vključuje družbeno omrežje X in model umetne inteligence Grok. S to potezo je Musk konsolidiral svoj poslovni imperij in v SpaceX integriral tri različne poslovne modele: izdelavo in izstrelitve raket, satelitsko internetno omrežje Starlink ter umetno inteligenco.

S sinergijami med temi tremi aktivnostmi si SpaceX v prospektu za IPO zadaja ambiciozne cilje, in sicer “narediti življenje večplanetarno, razumeti pravo naravo vesolja in razširiti svetlobo zavesti do zvezd”, kot zapišejo v prospektu za IPO. To vključuje bazo na Luni, kar bi bila odskočna deska za potovanje na Mars, kjer si Musk že dolgo časa želi vzpostaviti človeško kolonijo. SpaceX s tremi segmenti tekmuje za, kot pravijo, “največji naslovljiv trg v zgodovini”, z vrednostjo blizu 30 tisoč milijard dolarjev, pri čemer daleč največ priložnosti vidi na področju umetne inteligence.

Musk, čigar premoženje Forbes ocenjuje na dobrih 800 milijard dolarjev, bi ob doseženem cilju tržne vrednosti postal prvi bilijonar na svetu, s premoženjem, ki bi preseglo tisoč milijard dolarjev. Milijarderji bodo postali tudi nekateri dolgoletni vodilni kadri v podjetju in nekateri zgodnji vlagatelji.

Integracija raket, satelitov in umetne inteligence

SpaceX je od lanske pridobitve xAI razdeljen na tri poslovne stebre. To so vesolje, ki vključuje družino raket falcon in novo, večjo raketo starship; povezljivost, ki vključuje omrežje satelitskega interneta in mobilnih storitev Starlink z okrog 9.600 sateliti v nizki Zemljini orbiti; ter umetno inteligenco, ki poleg omrežja X in Groka stavi tudi na lastne podatkovne centre in proizvodnjo čipov.

SpaceX je nastal leta 2002 z namenom, da z razvojem rakete za večkratno uporabo obudi spečo vesoljsko industrijo, ki so jo omejevali večmilijardni stroški izstrelitev. To je podjetju uspelo, saj so ceno izstrelitev z raketami falcon znižali na nekaj deset milijonov dolarjev, kar je od leta 2019 omogočilo vzpostavitev omrežja satelitov Starlink, glavnega vira prihodkov in dobička za podjetje.

Novim ciljem naproti bo letela bolj zmogljiva raketa starship, njen razvoj je stekel leta 2023 in SpaceX vanj vlaga milijarde dolarjev. Starship je opravil 11 testnih poletov, a se sooča z zamudami in neuspešnimi izstrelitvami. Dvanajsta misija, ki naj bi preizkusila zadnjo, tretjo verzijo rakete, je bila v četrtek med odštevanjem do vzleta s ploščadi SpaceX v Teksasu prekinjena zaradi tehnične težave.

Od uspeha starshipa je odvisnih veliko zadanih ciljev podjetja. Posebna različica starshipa naj bi pripeljala Nasine astronavte iz lunarne orbite na površje Lune po več kot pol stoletja. Pozneje naj bi raketa uresničila še Muskov končni cilj – vzpostavitev kolonije na Marsu. V vmesnem času bi v orbito pošiljala večje satelite, ki bi služili kot podatkovni centri za umetno inteligenco, s čimer SpaceX svojo strateško prednost v vesoljski tehnologiji skuša uporabiti za osvojitev tržnega deleža na rastočem trgu umetne inteligence. “Vesolje je največje gospodarsko obzorje v človeški zgodovini,” pravijo pri SpaceX.

Astronomska vrednost

Za zdaj umetna inteligenca podjetju prinaša le visoko izgubo ob milijardnih naložbah v njeno infrastrukturo. V prvem četrtletju letošnjega leta je SpaceX skupno ustvaril 7,7 milijarde dolarjev prihodkov, v celotnem lanskem letu pa 18,7 milijarde dolarjev. Izguba iz poslovanja je v treh mesecih do konca marca znašala 1,9 milijarde dolarjev, v letu 2025 pa 2,6 milijarde dolarjev. Neto izguba je še višja, in sicer 4,9 milijarde dolarjev v 2025 in še 4,3 milijarde dolarjev v prvih treh mesecih leta. Te številke ne upravičujejo niti trenutne tržne vrednosti niti tiste, ki jo želi SpaceX doseči s kotacijo na Nasdaqu.

SpaceX kot (za zdaj še) zasebno podjetje nima uradnega razmerja med ceno delnice in pričakovanim dobičkom na delnico (forward price-to-earnings (P/E) ratio, angl.), ki bi pokazalo, kako draga je delnica v primerjavi s pričakovanim poslovanjem. Toda po oceni analitikov bi trenutno načrtovano vrednotenje pomenilo P/E količnik med 75 in 100. To pomeni, da bi cena delnice za vsaj 75-kratnik presegala ocenjeni prihodnji dobiček na delnico.

Za primerjavo, razgreta delnica največjega podjetja na svetu, proizvajalca čipov Nvidia, ima razmerje med ceno in pričakovanimi dobički za leto vnaprej med 23,5 in 27. Za osrednji ameriški indeks S&P 500 je prihodnji P/E med 21 in 23.

Pri tem velja omeniti, da za Muska takšna precenjenost delnice glede na dejanske dobičke ni nič novega. Proizvajalec električnih vozil Tesla, ki ga kot glavni izvršni direktor in največji posamezni delničar prav tako vodi Musk, ima prihodnji P/E v razponu med 200 in 210, kar kaže, da vlagatelji ne kupujejo delnice na podlagi poslovanja, ampak pričakovanj prihodnje rasti. Tudi pri Tesli Musk namreč obljublja velike spremembe in potencialne donose iz naslova robotike in umetne inteligence.

Dobiček Starlinka, izguba Groka

Kot kaže vloga za IPO, je edini dobičkonosen od treh poslovnih stebrov podjetja trenutno povezljivost, torej omrežje Starlink, ki je lani internetnim storitvam dodal tudi mobilne storitve z namenskimi sateliti za ta segment. Ta posel je ustvaril 3,3 milijarde dolarjev prihodkov in 1,2 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja v prvem četrtletju letos, lani pa 11,4 milijarde dolarjev prihodkov (dobrih 60 odstotkov skupnih prihodkov) in 4,4 milijarde dolarjev operativnega dobička.

Medtem je segment vesolja v prvem četrtletju ustvaril 619 milijonov dolarjev prihodkov in 662 milijonov dolarjev izgube iz poslovanja, lani pa dobre štiri milijarde dolarjev prihodkov in 657 milijonov dolarjev izgube. V tem času je SpaceX vložil skoraj štiri milijarde dolarjev v razvoj nove rakete starship. Seveda brez razvoja raket falcon Starlinka ne bi bilo, kar pomeni, da je dobičkonosno omrežje odvisno od izgubarskega raketnega posla.

V umetni inteligenci je SpaceX letos do konca marca vknjižil 818 milijonov dolarjev prihodkov in kar 2,5 milijarde dolarjev izgube. Lani so prihodki znašali 3,2 milijarde dolarjev, izguba iz poslovanja pa 6,4 milijarde dolarjev.

Izgube v umetni inteligenci so posledica visokih kapitalskih izdatkov oziroma naložb v tem segmentu. Ti so lani znašali 12,7 milijarde dolarjev in še 7,7 milijarde dolarjev v prvih treh mesecih letošnjega leta. To je precej več od naložb v vesoljski segment, ki so znašale 3,8 milijarde dolarjev lani in še dobro milijardo letos do konca marca, ter v povezljivost, ki je bila lani deležna 4,2 milijarde dolarjev in letos še 1,3 milijarde dolarjev naložb.

Trg, vreden 28 tisoč milijard dolarjev

Naložbe v umetno inteligenco so del strategije podjetja, ki pričakuje največ priložnosti prav na tem področju. V vseh treh segmentih SpaceX naslavlja trg v vrednosti 28.500 milijard dolarjev, kar vidijo kot največji trg v človeški zgodovini. Pri tem bi umetna inteligenca pomenila kar 93 odstotkov oziroma 26.500 milijard dolarjev, od tega 22.700 milijard dolarjev prodaja poslovnim strankam. Vesoljske tehnologije in povezljivost s sateliti bi skupaj pomenili nekaj manj kot dva tisoč milijard dolarjev.

SpaceX je naložbe usmeril v gradnjo grozda podatkovnih centrov Colossus in Colossus II v bližini Memphisa v Tennesseeju, ki ga opisujejo kot “največje središče za urjenje umetne inteligence na svetu” in bi zahteval električno moč enega gigavata. Poleg tega načrtujejo tudi proizvodnjo lastnih čipov v okviru projekta Terafab, pri katerem sodelujejo s Teslo in proizvajalcem čipov Intel. Dve tovarni v Teksasu, kjer ima sedež SpaceX, naj bi proizvajali čipe z Intelovo tehnologijo: ena za vozila Tesla in humanoidnega robota Optimus, druga za vesoljske podatkovne centre.

V vesolju, pravijo pri SpaceX, je odgovor na omejene zemeljske energetske vire, ki so potrebni za razvoj umetne inteligence. Sateliti bi namreč lahko s sončnimi celicami pridobivali veliko več energije zaradi stalne izpostavljenosti soncu, optimalne orientacije in odsotnosti atmosferičnih motenj.

“Verjamemo, da je SpaceX v edinstvenem položaju za postavitev in upravljanje podatkovnih centrov v orbiti, ki lahko sčasoma dosežejo nižje stroške kot zemeljski podatkovni centri, zaradi našega vertikalno integriranega pristopa k izstrelitvam, proizvodnji satelitov v velikem obsegu, omrežni povezljivosti in strokovnem znanju o zemeljskih podatkovnih centrih,” pravijo v podjetju. Prve orbitalne satelite za umetno inteligenco načrtujejo že leta 2028.

SpaceX si med prihodnjimi trgi zamišlja tudi vesoljska potovanja na Luno in Mars, vesoljski turizem, proizvodnjo v orbiti ter na Luni in Marsu, pa tudi rudarjenje na asteroidih.

Musk trdno v sedlu

SpaceX z IPO uvaja dva razreda delnic. Vlagatelji bodo na borzi lahko kupili delnice razreda A, od katerih vsaka lastniku daje en glas. Vsaka delnica razreda B medtem imetnikom daje 10 glasov na skupščini. Prek lastništva delnic razreda B bo Musk, ki ima v lasti dobrih 40 odstotkov SpaceX, obvladoval 85 odstotkov glasovalnih pravic podjetja, s čimer bo imel nadzor nad izbiro uprave in ključnimi strateškimi odločitvami.

Kot še pojasnijo v prospektu za IPO, bo SpaceX po pravilih Nasdaqa kotiral kot nadzorovana družba (controlled company, angl.) “Nadzorovana družba ni dolžna imeti večine v upravnem odboru, sestavljene iz neodvisnih direktorjev, ali ustanoviti neodvisne odbore za nagrajevanje in imenovanja. Kot nadzorovana družba bomo še naprej podvrženi pravilom, ki od nas zahtevajo, da imamo revizijski odbor, sestavljen v celoti iz neodvisnih direktorjev,” so zapisali.

Poleg Muska bodo nagrajeni tudi vodilni kadri in zgodnji vlagatelji, piše Bloomberg. Luke Nosek, soustanovitelj Paypala in zgodnji vlagatelj v SpaceX ter član uprave podjetja, ima po trenutnem vrednotenju delež v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev, ki bi se lahko ob dosegu cilja vrednotenja povečal na 5,3 milijarde dolarjev. Še en od zgodnjih vlagateljev je Antonio Gracias, katerega delež bi lahko zrastel s 5,9 na 11,5 milijarde dolarjev.

Predsednica SpaceX Gwynne Shotwell, ki je bila ena prvih zaposlenih pri SpaceX leta 2002 in podjetje vodi od leta 2008, bi lahko svoj delež povečala z milijarde na dve milijardi dolarjev. Glavnemu finančnemu direktorju Bretu Johnsenu se obeta podvojitev deleža na 1,4 milijarde dolarjev, še piše Bloomberg.

In za konec, kakšno dividendo lahko pričakuje potencialni vlagatelj? Nikakršne. “V bližnji prihodnosti ne pričakujemo izplačila dividend imetnikom naših navadnih delnic. Trenutno nameravamo morebitne prihodnje dobičke zadržati za financiranje rasti našega poslovanja,” so pri SpaceX še zapisali v prospektu.