Z imenovanjem čakajo do zadnjega: kdo bo nadziral posavski energetski steber

Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja 100-odstotni lastniški delež Republike Slovenije v Gen energiji, mora danes izvesti skupščino energetske družbe in imenovati nove nadzornike.

Z današnjim dnem namreč poteče mandat petim predstavnikom državnega lastnika v nadzornem svetu Gen energije na čelu s predsednikom nadzornega sveta Žigo Debeljakom. Ta je, spomnimo, v začetku julija z nadzorniki SDH sklenil tudi sporazum o predčasnem prenehanju mandata na čelu holdinga.

Kdo ga bo nasledil, še ni znano, omenja pa se nekdanji član uprave Uniorja Branko Bračko. Obstaja sicer možnost, da ta ne izpolnjuje zakonskih pogojev; portal Info360 je pisal, da je bil Bračko na spletni strani SDS še nedavno naveden kot podpredsednik občinskega odbora v Slovenskih Konjicah in s tem kot član izvršilnega odbora SDS. Zakon o SDH pa določa, da je lahko za člana uprave SDH imenovana le oseba, ki nima in v zadnjih šestih mesecih ni imela funkcije v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana.

Poleg Debeljaka mandat v nadzornem svetu Gen energije končujejo še Mateja Čuk Orel, Ivana Nedižavec Korada, Miloš Pantoš in Marijan Penšek, ki so bili imenovani v času vlade Roberta Goloba. Že v začetku junija pa so bili v nadzorni svet imenovani trije novi predstavniki zaposlenih: Jan Lokar, Katja Simončič Stropnik in Samo Fürst.

“O imenovanju članov nadzornega sveta bo SDH odločil do izteka mandata obstoječim članom nadzornega sveta, to je najkasneje do 10. avgusta,” so nam povedali v SDH.

Sledi menjava v vrhu Gena?

Kdo so kandidati za ene najbolj pomembnih in tudi dobro plačanih nadzorniških mest v državnem gospodarstvu – Debeljaku je predsedovanje nadzornemu svetu in članstvo v kadrovski komisiji lani prineslo 17 tisoč evrov neto –, ni znano.

V energetiki je slišati, da bi menjavi nadzornikov lahko hitro sledila menjava generalne direktorice Gen energije Nade Drobne Popović. Ta je v Gen energijo prišla julija 2024, sprva kot finančna direktorica, decembra lani pa je prevzela mesto generalne direktorice, saj je njen predhodnik Dejan Paravan odšel v NGEN.

Zdaj naj bi se mesto šefa Gen energije nasmihalo Andreju Vizjaku, ki je bil v treh Janševih vladah minister za gospodarstvo, delo in nazadnje za okolje ter prihaja iz Brežic. Vizjak je trenutno zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je v večinski lasti Gen energije, hkrati je direktor hčerinske družbe HESS Partner.

Na vprašanje, ali je v pogovorih za prevzem vodilnega položaja v Gen energiji, Vizjak ni želel odgovoriti. Eden od pogojev za to funkcijo je po statutu Gen energije pet let izkušenj na vodstvenih položajih v srednjem ali velikem podjetju. Vizjak kot svojo vodstveno referenco navaja trikratno vodenje ministrstva ter vodenje službe za investicije in kasneje za strateški razvoj v HESS (to je njegovo trenutno delovno mesto).

Kot možen kandidat za vodenje Gena se v energetiki omenja tudi Blaž Košorok, ki je Gen energijo vodil ob koncu prejšnje Janševe vlade, nato pa se je zaposlil na Elesu. A naj bi imel Vizjak več podpore v stranki SDS. Tudi Košorok na vprašanje, ali se pogovarja za ta položaj oziroma bi ga ta zanimal, ni odgovoril.

Drobne Popović bi lahko ostala v vodstvu Gen energije kot finančna direktorica. Ta položaj je od lanske jeseni, ko je postala generalna direktorica, nezaseden.

Po pogodbi ji sicer v primeru odpoklica iz ekonomsko-poslovnih razlogov in v primeru sporazumnega prenehanja funkcije (če ne obstajajo krivdni razlogi) pripada šest bruto plač odpravnine. Glede na to, da je njena plača 17 tisoč evrov bruto, bi odpravnina znašala okoli 103 tisoč evrov bruto.

Tretji član poslovodstva je Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije.

Dve leti do odločitve

Gen energija bo predvidoma ena ključnih kadrovskih tarč nove vlade, ki želi pospešiti projekt JEK2. Tega za zdaj vodi Gen energija, v preteklosti pa se je omenjalo, da bo kasneje prenesen na projektno podjetje (kot je 2TDK v primeru drugega tira).

V prihodnjih letih se bodo po časovnici Gen energije sprejemale ključne odločitve. Do leta 2028 naj bi namreč izbrali tehnologijo (ponudnika sta ameriški Westinghouse in francoski EDF) ter sprejeli končno odločitev o gradnji.

Trenutno se v Krškem ukvarjajo z analizo potreb po prestavitvi stikališča, zaradi katere bo med drugim potrebno zgraditi 14 novih daljnovodov. Ta dela še niso vključena v dosedanjo projektno dokumentacijo za JEK2, po kateri naj bi ta stal od 15 do 22 milijard evrov. Oktobra naj bi strokovnjaki iz Gen energije in Elesa končali z analizo, kolikšne naložbe bodo potrebne in za koliko bodo podražile projekt.