Kam izginjajo lokali s študentskimi boni

Od leta 2016, ko je bilo študentske bone na območjih univerzitetnih mest mogoče unovčiti v skupno 617 lokalih, je njihovo število lani upadlo na 342, kažejo uradni podatki na spletni strani gov.si.

Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport pravijo, da je manjše število izbranih ponudnikov predvsem posledica manjšega števila prijav na javni razpis, ki ga izvajajo za obdobje dveh let. V okviru javnega razpisa za leti 2025 in 2026 je bilo v prvem odpiranju vlog od 274 prijavljenih izbranih 243 ponudnikov s skupno 342 lokali, v drugem odpiranju vlog pa je bilo od 86 prijavljenih izbranih 64 ponudnikov z dodatnimi 78 lokacijami.

Glede na razpis bi torej moralo letos študentske bone ponujati več 400 lokalov, že v začetku leta pa jih je bilo le 376. Od takrat je njihovo število še nekoliko upadlo, v imeniku lokalov na spletni strani Študentska prehrana je trenutno zbranih 356 lokalov.

Višji stroški, premalo kadrov …

Po besedah ministrstva ponudniki med razlogi, ki jih odvračajo od prijave na razpis, najpogosteje navajajo večje zanimanje za izvajanje redne gostinske dejavnosti, spremenjene razmere na gostinskem trgu ter pomanjkanje delovne sile in večjo fluktuacijo zaposlenih.

Tako v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) kot v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM) so letos prejeli nekaj odpovedi gostincev. V ŠOUM ocenjujejo, da gre predvsem za kombinacijo širših gospodarskih razmer, kot so višji obratovalni stroški, kadrovske težave v gostinstvu ter posledice pandemije koronavirusa. To opaža tudi ŠOU v Ljubljani in dodaja, da so med najpogostejšimi razlogi praviloma še menjava lastništva ali lokacije gostinskega obrata, s čimer se možnost ponujanja subvencionirane študentske prehrane avtomatsko prekine.

Večji upad ponudnikov sta organizaciji zabeležili v času pandemije, ko je veliko gostincev zaprlo restavracije ali zmanjšalo obseg delovanja zaradi finančnih in kadrovskih stisk.

Na ministrstvu pravijo, da si prizadevajo ohranjati oziroma krepiti široko mrežo ponudnikov subvencionirane študentske prehrane in da pri pripravi razpisov sprejemajo morebitne prilagoditve na podlagi razmer na trgu ter odzivov ponudnikov in študentov. Dodajajo, da manjše število izvajalcev ni posledica strožjih meril izbora.

Sistem koristi vse več študentov

Čeprav se je število ponudnikov subvencionirane študentske prehrane v zadnjih letih zmanjšalo, to za študente v praksi ne pomeni večjih težav, opažajo v ŠOUM. “Ravno nasprotno, podatki kažejo, da se sistem uporablja vse bolj intenzivno. Če primerjamo marec 2025 in marec 2026, se je število koriščenih subvencij povečalo s približno 116 tisoč na več kot 160 tisoč,” navajajo. Tudi ŠOU v Ljubljani v zadnjem času beleži rekordno število koriščenih subvencij.

Organizaciji to pripisujeta predvsem rekordni višini subvencije in trenutni višini maksimalne vrednosti študentskega obroka. Subvencija, ki se letno usklajuje z inflacijo, je marca letos dosegla najvišjo raven doslej, to je 5,19 evra, medtem ko maksimalna vrednost študentskega obroka, ki jo gostinci lahko ponudijo, zadnja leta ostaja pri devetih evrih. To pomeni, da študenti za obrok zdaj doplačajo največ 3,81 evra, kar je manj kot prejšnja leta.

V ŠOUM ocenjujejo, da je zvišanje subvencije pozitivno vplivalo na privlačnost sistema tako za študente kot gostince. Na drugi strani pa je maksimalna vrednost obroka lahko težava za gostince, ki študentskega obroka po ceni devet evrov ob naraščajočih stroških ne želijo več ponujati. Študentski organizaciji menita, da je tudi to verjetno eden izmed razlogov, ki gostince omejuje pri tem, da se ne odločijo za prijavo na razpis.

“Kuhinja ne bi zmogla”

Picerija in bar Hombre, ki je v neposredni bližini študentskih domov in veterinarske fakultete na Gerbičevi ulici v Ljubljani, je še pred nekaj leti ponujal študentske bone. Pred štirimi leti je zamenjal lastnika, ki pa se za nudenje subvencionirane študentske prehrane še ni prijavil zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev.

“Ko smo začeli, še nismo imeli dovolj velike ekipe, zdaj pa imamo toliko dela, da kuhinja ne bi zmogla vsega,” nam je zaupal eden od direktorjev Gašper Toman. Tudi v bližnji prihodnosti še ne vidi možnosti za študentsko ponudbo, morda le ob prenovi kuhinje.

Menjava najemnikov je prekinila tudi ponudbo študentskih bonov v gostilni Labirint v Kopru. Novi najemniki, ki so na lokaciji od novembra lani, so prijavo na razpis tako za letos zamudili, zagotavljajo pa, da se bodo na naslednjega zagotovo prijavili.

Boni kot priložnost za nove zveste stranke

V restavracijah Baščaršija medtem študentske bone ponujajo že več kot deset let in pravijo, da se jim boni splačajo. “Čeprav je dobičkonosnost po obroku zaradi nižje cene obroka in manjše porabe po gostu nižja, vseeno veliko število študentov, ki hodi k nam, ustvari znaten delež prometa v naših restavracijah”, pojasnjuje lastnik Aljoša Marković.

Študentske bone vidijo tudi kot naložbo. “Zadovoljni študenti so naši bodoči redni gosti, ki bodo pri nas praznovali obletnice poroke, organizirali zaključke podjetij, v katerih bodo delali, in peljali svoje družine na nedeljska kosila,” še navaja Marković.

Podobno na to gledajo tudi v restavraciji Kratochwill na Rudniku, kjer so študentske bone začeli ponujati pred štirimi leti. “Mi prav veliko zaslužka od tega nimamo, se nam pa na drugačen način splača. Stranke privabimo k sebi in se potem vračajo k nam tudi, ko niso več študenti,” pove David Kralj, pomočnik direktorja na lokaciji Rudnik.