Na dopust tja, kjer se lahko diha: ali vročina spreminja slovenski turistični zemljevid?

“Nad 1.500 metri se lažje diha.”

Tudi s temi besedami turistična destinacija Rogla Pohorje v najbolj vročih dneh na družbenih omrežjih nagovarja k obisku Zreškega Pohorja.

Turisti v času ekstremnih poletnih temperatur raje pogledujejo proti gorskim krajem, dolinam ob kakšni hladni reki, gozdnatim planotam. “S spreminjanjem klimatskih pogojev vse več ljudi zavestno išče pobeg pred poletno vročino v destinacije na višje ležečih območjih. Rogla z nadmorsko višino 1.517 metrov in do 10 stopinj Celzija nižjimi temperaturami zraka kot v dolini omogoča prijetno bivanje, šport in rekreacijo na prostem tudi v času najhujše vročine, kakovosten počitek, učinkovito regeneracijo in miren spanec,” pravijo v podjetju Unitur, ki je osrednji turistični ponudnik v regiji.

Obisk se poveča predvsem v obdobjih vročinskih valov, ko ima Unitur več gostov, ki prespijo, in tudi dnevnih obiskovalcev. Poleg tistih, ki želijo aktiven dopust, k njim prihaja več družin z majhnimi otroki in starejših.

“Težko trdimo, da je prav temperatura odločilni razlog za izbiro destinacije. Zagotovo pa je eden izmed pomembnih dejavnikov pri načrtovanju oddiha. To še posebej velja za goste, ki vročino zaradi različnih razlogov težje prenašajo, ter za tiste, ki si želijo aktivnih počitnic tudi v najbolj vročih poletnih mesecih,” pravijo v zreškem podjetju, ki je bilo prej v lasti proizvajalca orodja in odkovkov Uniorja, od lani pa je njegov lastnik Advance Capital Partners.

Na hladno

Trend premikanja turistov v hladnejša območja so v tujini poimenovali coolcation – beseda združuje angleški besedi za hladno (cool) in počitnice (vacation). V osnovi gre za premik turistov, ki namesto Mediterana raje izberejo skandinavske države.

Spletna potovalna agencija Trivago je po pisanju Financial Times poročala o močni rasti rezervacij za poletna potovanja na Norveško, Švedsko in Dansko, čeprav sončne sredozemske države ostajajo najbolj priljubljena počitniška destinacija Britancev. “Nismo še na točki, ko bi se zemljevid evropskih poletnih potovanj risal na novo, se pa gotovo dogajajo premiki,” je dejal izvršni direktor Trivaga Johannes Thomas.

Kot destinacija, ki bi tu lahko pridobila, pa se včasih omenja tudi Slovenija. Turistični portal Travel And Tour World (TTW) je dolino Soče navedel kot eno od evropskih destinacij, ki jim trend coolcation prinaša dodaten obisk. “Turistični agenti v regiji poročajo o naraščajočem zanimanju za večdnevne aktivne počitnice na tej lokaciji,” so navedli. 

Nov segment gostov

Pri nas podatki kažejo na rast obiska v gorskih občinah, kot so Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Podatkov za julij še ni, junija pa je statistični urad (Surs) poročal, da so privabile največ obiskovalcev. Ti so ustvarili 731 tisoč prenočitev oziroma 37 odstotkov vseh. V gorskih občinah se je rast števila prenočitev glede na isti mesec lanskega leta tudi najbolj povečala, za pet odstotkov.

V obmorskih občinah je bilo medtem junija ustvarjenih 19 odstotkov vseh prenočitev, pri čemer pa je število na letni ravni upadlo za dva odstotka.

A profesorica na fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem Maja Uran Maravić opozarja, da zgolj iz rasti obiska gorskih občin ne moremo sklepati, da se potovalne navade že sistematično spreminjajo zaradi vročine. Bled, Kranjska Gora, Bovec in Bohinj imajo že desetletja močno poletno sezono, ki jo poganja prijetnejše podnebje, a tudi naravne danosti ter vse bolj razvita ponudba aktivnosti na prostem, pravi. 

S spodnjega grafa turističnih prihodov lahko razberemo, da je tako za Ljubljano in Piran, kot tudi Bohinj in Bovec avgust najmočnejši mesec. Vidi pa se tudi, da je v zadnjih šestih letih število avgustovskih prihodov najbolj zraslo v vroči Ljubljani. Ti podatki sicer niso povsem merodajni za ocenjevanje, katere destinacije izbirajo turisti, saj so mnogi nastanjeni v Ljubljani, od koder pa se dnevno premikajo na različne lokacije po državi.

Kot pravi Uran Maravić, pa je vendarle mogoče zaznati premik v strukturi gostov slovenskih turističnih destinacij. V alpske in druge zelene destinacije prihajajo tudi obiskovalci, ki jih ne motivirajo toliko pohodništvo, visokogorje ali adrenalinske aktivnosti. Prepričajo jih predvsem senca, voda, mir, čist zrak in možnost lažjih aktivnosti v naravi.

“Med takšnimi obiskovalci so zlasti družine z otroki, aktivni pari ter starejši gostje iz srednje, zahodne in severne Evrope, ki slabše prenašajo daljša obdobja ekstremne vročine,” pravi sogovornica. “Zanimanje se ob tem ne omejuje več zgolj na vrhunec poletja. Vse pomembnejši postajajo tudi robni meseci sezone, ko so temperature prijetnejše, narava pa manj obremenjena.”

Na evropskem turističnem zemljevidu imajo od zanimanja za hladnejše poletje največ koristi predvsem skandinavske države, Islandija ter atlantska območja Irske in Škotske. V alpskem prostoru pa so zaradi prijetnejših poletnih temperatur privlačni tudi višje ležeči deli Avstrije, Švice in Dolomitov.

Toda tudi tu ne gre zgolj za temperaturo, pravi sogovornica. “Njihova prednost ni samo hladnejše podnebje, temveč tudi jasna podoba neokrnjene narave, dobra prometna in turistična infrastruktura, varnost ter premišljeno trženje poletnega oddiha v zmernejšem podnebju,” pravi sogovornica.

V alpske in druge bolj zelene destinacije se vse pogosteje usmerjajo tudi gostje, ki iščejo prijetnejše temperature, senco, bližino vode, mir in možnosti za lažje aktivnosti v naravi.

Maja Uran Maravić, profesorica na fakulteti za turistične študije

Dodaten razlog za obisk Posočja

Da so prijetne temperature eden od razlogov za večje zanimanje za Bovec in Soško dolino v vročih poletnih dneh, meni tudi Katarina Kotnik, lastnica Emerald Valley Apartments v Bovcu. Junij in julij sta bila zanje rekordna. Poleg večje zasedenosti gostje tudi ostajajo več dni.

Ni pa vreme edini ali ključni dejavnik, ki vpliva na izbor te destinacije. “Veliko gostov nam pove, da so se za našo destinacijo odločili zaradi kombinacije gora, reke Soče, svežine, neokrnjene narave in mirnejšega okolja. Ne gre zgolj za temperaturo, temveč za občutek, da lahko tukaj poleti še vedno normalno dihaš, se gibaš in resnično preživiš čas zunaj,” pove Kotnik.

Gostje jih tudi pogosteje sprašujejo o temperaturah, možnostih kopanja, dostopu do reke, senčnih pohodnih poteh in aktivnostih, primernih za toplejše dni. Zanimajo jih predvsem lokacije ob Soči, tolmuni, krajši izleti v višje ležeče predele ter možnosti, kjer lahko del dneva preživijo ob vodi ali v senci, našteva.

Tudi Uran Maravić pravi, da vreme ni glavni niti najpomembnejši razlog, zaradi katerega turisti poleti izberejo dolino Soče. Celotna regija s smaragdno reko je priljubljena destinacija za rafting, kajak, soteskanje, pohodništvo, kolesarjenje. Gostje pa v dolino prihajajo tudi zaradi Soče, izjemne krajine, kulturne dediščine, gastronomije, festivalov in podobe zelene destinacije.

Vročinski valovi v drugih delih Evrope tako ne ustvarjajo povsem novega turističnega proizvoda. Bolj kot to povečujejo privlačnost destinacije, ki je bila za poletni oddih zanimiva že prej. “Za del gostov postane prijetnejša klima dodaten razlog, zaradi katerega dolino Soče izberejo namesto bolj vročih mestnih ali obmorskih okolij.”

Več obiska na Bledu in Obali

Sava Turizem, ki je v državni lasti, ima hotele, apartmaje in kampe na najbolj turističnih točkah Slovenije – na Bledu, v Portorožu, Izoli, Strunjanu, v različnih termah. Zaradi velikosti in omenjene razpršenosti ima podjetja dober pregled, ali in kako se premika povpraševanje.

“Vreme nedvomno vpliva na turistično povpraševanje, vendar praviloma ni edini razlog za nihanja,” pravi direktorica marketinga Ana Praprotnik. “Na rezultate hkrati vplivajo počitniški koledarji na naših ključnih trgih, gospodarske razmere, dostopnost, dogodki, cene, rezervacijski roki in razpoložljivost nastanitev.”

Učinek vremena najlažje ‘merijo’ prek gibanja rezervacij, opravljenih tik pred prihodom. “Ob daljših obdobjih visokih temperatur oziroma vročinskih valovih se lahko poveča zanimanje za naše hotele in kamp na Bledu, kjer gostje iščejo jezero, naravo in možnosti aktivnega oddiha v alpskem okolju. Stabilno sončno vreme praviloma pozitivno vpliva tudi na povpraševanje v naših letoviščih na Obali, predvsem pri krajših oddihih in rezervacijah v zadnjem trenutku,” pravi sogovornica.

V daljših obdobjih dežja ali izrazito nestanovitnega vremena so bolj zanimive terme.

Na splošno sogovornica meni, da vreme, predvsem pa občutek prijetnejšega, manj vročega poletnega okolja, postajata vse pomembnejša dejavnika pri izbiri destinacije. “V Evropi je vse bolj opazen trend iskanja tako imenovanih hladnejših poletnih oddihov, saj se nekateri gostje želijo izogniti zelo visokim temperaturam, vročim nočem in drugim posledicam vročinskih valov v tradicionalnih sredozemskih destinacijah,” pravi.

Več vozijo v hladne kraje, a tudi na Obalo

Dober vpogled v turistične tokove pa imajo tudi podjetja, ki organizirajo izlete za turiste, ki prihajajo k nam.

Podjetje Opus Magnum, ki deluje pod blagovno znamko Todoinslovenia, v poletni sezoni naredi med 450 in 550 izletov mesečno. Letos so od maja dalje prepeljali 15 tisoč potnikov, kar je precej več kot v enakem obdobju lani (10 tisoč).

Zanimanje za hladnejše destinacije res raste, pravi prokurist podjetja Martin Popit: “Če skupaj pogledamo dolino Soče, Bled in Bohinj, Logarsko dolino ter izlete, povezane s Postojnsko jamo, smo letos na teh produktih zabeležili okoli 47-odstotno rast.”

Opozarja pa, da za zdaj še ne moremo reči, da se turisti množično umikajo z obale in se selijo samo v hladnejše kraje. “Tudi povpraševanje po obalnih krajih je namreč letos precej večje. Število potnikov, ki izberejo izlet v Piran, se je več kot podvojilo. Dobro se prodajajo tudi kombinirani izleti, ki povezujejo jame in Obalo,” našteje sogovornik.

Zanimanje za hladnejše destinacije nedvomno raste, podatki pa še ne kažejo jasnega premika stran od obale, saj raste tudi ta segment.

Martin Popit, prokurist Opus Magnum

Razpršiti obisk

Če se bodo vročinski valovi v južni Evropi nadaljevali in postajali daljši ter pogostejši, ima Slovenija po mnenju Uran Maravić nedvomno priložnost, da “ujame” del povpraševanja, ki se bo zaradi vse pogostejših in daljših obdobij ekstremne vročine preusmerjalo iz južne Evrope.

Toda Slovenija ne bi smela staviti na to, da bo v že zdaj bolj priljubljene alpske kraje pripeljala še več obiskovalcev, opozarja sogovornica. Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Bovec in druga priljubljena območja se namreč že zdaj v najbolj obremenjenih poletnih terminih srečujejo z omejitvami prostora, prometa in infrastrukture.

“Pravi potencial tega trenda ni v dodatnem obremenjevanju že zdaj zelo obiskanih alpskih destinacij, temveč v prostorski razpršitvi turističnega obiska,” meni Uran Maravić.

Med območji z velikim potencialom strokovnjakinja izpostavlja Kočevsko, Pohorje, Pokljuko, Koroško, Bloke, Jezersko in Trnovski gozd, pa tudi manj obiskane kraje ob rekah, jezerih in naravnih kopališčih. “V teh okoljih gostje ne iščejo nujno adrenalinskih doživetij, temveč predvsem senco, čist zrak, mir, stik z naravo in nižje nočne temperature,” pravi.

Priložnost imajo tudi zdravilišča. Njihova prednost bi lahko bila predvsem pri starejših gostih, družinah in vseh, ki vročino težje prenašajo. Pomembno vlogo imajo lahko tudi jezera in reke – vendar le, če se obisk razvija premišljeno in če se varujejo naravni viri, našteva.

Tudi Praprotnik potencial v času zelo visokih temperatur vidi v destinacijah, ki danes niso med najbolj obiskanimi. “To velja na primer za Pomurje, Ptuj z okolico in druga podeželska območja, kjer že ponujamo več prostora, mir, lokalno kulinariko, kolesarjenje, stik z naravo in termalna doživetja,” pravi.

Podobno kot Uran Maravić pa opozori, da se naša država ne bi smela pozicionirati samo kot ‘hladnejša alternativa’. “Tudi pri nas se srečujemo z vročinskimi valovi, neurji in drugimi vremenskimi ekstremi. Naša konkurenčna prednost je predvsem raznolikost okolij ter možnost, da gost v kratkem času spremeni mikroklimo in način preživljanja dopusta,” pravi.

Poleg tega ob rekordnih številkah slovenskega turizma vprašanje ni samo, ali lahko sprejmemo več gostov, temveč kje, kdaj in na kakšen način jih lahko sprejmemo, ne da bi poslabšali kakovost bivanja obiskovalcev in lokalnega prebivalstva, sklene.