Luka načrtuje električne priklope za ladje. Izziv: ena porabi več elektrike kot staro jedro Kopra

V Luki Koper pomemben del mehanizacije, ki premika avtomobile, zabojnike in drugo blago z ladje, na ladjo in po pristanišču, še vedno potrebuje dizel. Vsak dvig cene dizla tako pomeni višji strošek.

Družba, ki jo vodi predsednica uprave Nevenka Kržan, je lani za goriva dala slabih 6,4 milijona evrov. Letos bo strošek verjetno višji, a kot pravijo v podjetju, je lani pomenil dva odstotka vseh stroškov družbe.

Da bi omilili vpliv podražitev, povečujejo lastno proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, pospešeno prehajajo na električni pogon – tako za mehanizacijo kot za vozni park podjetja – ter optimizirajo porabo, pravijo.

Eno dvigalo porabi do 35 tisoč litrov

Danes večino pogonskega goriva porabijo za delovanje pretovorne mehanizacije, kot so mostna dvigala na kolesih (tako imenovana RTG dvigala), terminalski vlačilci, manipulatorji, viličarji, nakladalci, so nam pojasnili v podjetju.

A tudi pomemben del pristaniške mehanizacije je že elektrificiran, pravijo. Tako danes vsa obalna dvigala obratujejo na električni pogon, prav tako sta elektrificirani že približno dve tretjini RTG mostnih dvigal na kolesih, ki se uporabljajo za pretovor kontejnerjev na skladiščnih površinah kontejnerskega terminala.

“Posamezno RTG dvigalo na dizelski pogon lahko letno porabi do 35 tisoč litrov dizelskega goriva, zato njihova elektrifikacija pomeni pomemben prispevek k zmanjševanju porabe energije in emisij toplogrednih plinov,” pravijo v Luki.

Porabo fosilnih goriv zmanjšujejo tudi z uporabo električnih mostnih dvigal na tirih za pretovor kontejnerjev na vlakovne kompozicije, saj se s tem zmanjšuje potreba po uporabi druge talne manipulativne opreme na dizelski pogon.

Med največjimi porabniki pogonskih goriv ostajajo terminalski vlačilci in viličarji, ki so naslednji na vrsti za elektrifikacijo. “Na tem področju smo v zadnjem obdobju izvedli več testiranj električnih izvedb v dejanskih delovnih procesih in obratovalnem okolju pristanišča,” sklenejo.

Kupujejo le električna vozila

Vsa nova nabavljena osebna vozila v Luki so električna. Trenutno imajo več kot 30 odstotkov vseh osebnih vozil in kombijev na električni pogon. Prav zdaj v pristanišču postavljajo tudi mrežo polnilne infrastrukture, ki bo pokrivala celotno območje pristanišča.

Sončne elektrarne z močjo 8,2 megavata (MW) pokrijejo do 20 odstotkov trenutne porabe energije. “Do leta 2030 načrtujemo povečanje skupne inštalirane moči na 10,5 MW. S tem bomo lahko zagotovili približno četrtino vseh potreb po električni energiji iz lastnih obnovljivih virov, kar bo dodatno prispevalo k zmanjšanju ogljičnega odtisa in večji energetski neodvisnosti pristanišča,” še pravijo v podjetju.

Priklop tudi za ladje

Posebno poglavje pa je elektrifikacija pomola, ki naj bi Luko stala sto milijonov evrov. Po direktivi Evropske unije (EU) bodo morale imeti kontejnerske in potniške ladje od januarja 2030 naprej možnost priklopa na elektriko.

“Namen EU je bil zmanjšati lokalne izpuste in hrup za čas, ko je ladja v pristanišču, saj takrat potrebuje pomožne agregate za obratovanje ladijskih sistemov, denimo za prezračevanje in razsvetljavo,” je v intervjuju za Forbes Slovenija pred meseci dejala Kržan.

Priklapljanje ladij je izziv, ker so velik porabnik elektrike. “Ena potniška ladja na noč porabi toliko elektrike kot celo staro mestno jedro Kopra,” je dejala Kržan. Luka mora tako najprej skupaj z Elesom okrepiti električno omrežje do pristanišča in znotraj tega. Zdaj načrtujejo gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje ter povezovalnih vodov ob kamionskem terminalu.