Nižji kot lani, a dobiček NLB je ponovno presegel četrt milijarde

Razlogi za padec čistega dobička skupine NLB so predvsem oblikovanje neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, nižji izredni prihodki ter negativni učinki vrednotenja. Redno poslovanje medtem ostaja trdno, pojasnjujejo v skupini.
Skupina NLB je v prvih šestih mesecih ustvarila 653,7 milijona evrov čistih prihodkov, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je medtem zmanjšal za osem odstotkov na 252,4 milijona evrov, kaže danes objavljeno poročilo o poslovanju skupine.
Samo v drugem četrtletju so čisti prihodki nanesli 341,9 milijona evrov, kar je medletno pet odstotkov več in četrtletno 10 odstotkov več. Čisti dobiček je znašal 133,1 milijona evrov, kar je primerjavi s prvim lanskim četrtletjem deset odstotkov manj, v primerjavi s prvim četrtletjem pa 12 odstotkov več.
V Sloveniji je bilo ustvarjenih 43 odstotkov celotnega dobička skupine NLB v prvem polletju. Preostalih 57 odstotkov celotnega dobička skupine so prispevale bančne članice izven Slovenije.
Razlog za padec dobička je predvsem oblikovanje neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, nižjih izrednih prihodkov ter negativnih učinkov vrednotenja. V prvem polletju je skupina oblikovala 32 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, predvsem zaradi rasti kreditiranja in prehodov med bonitetnimi razredi v portfeljih prebivalstva in podjetij, navajajo v skupini.
Uspešnost rednega poslovanja je medtem ostala trdna, ugotavljajo. Čisti obrestni prihodki so se v prvem polletju medletno povečali za pet odstotkov, kar je posledica močne rasti posojilne aktivnosti ob stabilnih obrestnih merah. Čisti neobrestni prihodki pa so medtem upadli za dva odstotka na 165,7 milijona evrov.
Rast posojil na vseh trgih in segmentih
Skupina je dosegla rast posojil na vseh trgih in v vseh segmentih. Posojila so v zadnjih 12 mesecih dosegla 12-odstotno rast, od začetka leta pa petodstotno rast. Ob koncu polletja so bruto krediti znašali 20,1 milijarde evrov. Višja je bila rast posojil prebivalstvi, ki je bila od začetka leta šestodstotna, posojila podjetjem pa so se v tem obdobju povečala za štiri odstotke.
Obseg nedonosnega kreditnega portfelja v skupini se je v prvem polletju znižal na 459,8 milijona evrov, kar pomeni neto zmanjšanje za 9,8 milijona evrov. Pozitivni učinki razreševanja slabih posojil, ki se odražajo predvsem v poplačilih in izboljšanju bonitetne kakovosti posojil, so delno izravnali obseg novih nedonosnih posojil. Poleg tega 224,3 milijona evrov slabih posojil ne izkazuje zamud.
Bilančna vsota skupine je znašala 31,85 milijarde evrov, kar je odstotek več kot v začetku leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa osem odstotkov več.
Do leta 2030 pričakujejo več kot 1,8 milijarde evrov prihodkov
Skupina do leta 2030 ob visoki enomestni rasti posojil in vlog ter nadaljnji širitvi dopolnilnih dejavnosti pričakuje, da bo organska rast zagotovila prihodke, ki presegajo 1,8 milijarde evrov, da se bo delež izplačila dividend približal 60 odstotkov v primerjavi s prej napovedanim razponom med 50 in 60 odstotkov, količnik stroškovne učinkovitosti pa naj bi se zniževal proti 40 odstotkov, izhaja iz poročila.
“NLB Skupina še naprej razvija svoj tradicionalni bančni model v širšo platformo finančnih storitev,” je dejal predsednik uprave Blaž Brodnjak. Medtem ko se njihova domača regija razvija, po njegovih besedah ostajajo disciplinirani, a ambiciozni. “Trdni temelji, jasna strategija in močan kapitalski položaj nam omogočajo, da izkoristimo priložnosti, okrepimo zmogljivosti in utrdimo svojo prisotnost na trgih Jugovzhodne Evrope,” je dodal.
“Strateška usmeritev, ki ji sledi skupina NLB, odraža dobro razumevanje sprememb v bančništvu in vse večjih pričakovanj strank do svojih finančnih partnerjev. Nadzorni svet je prepričan, da dosledno uresničevanje strateških usmeritev skupini omogoča, da dosega trajnostne rezultate,” je še povedal predsednik nadzornega sveta Primož Karpe.
Nadzorni svet podaljšal mandat trem članom uprave
Rezultate je na današnji seji že obravnaval nadzorni svet. Ta je ob tem podaljšal mandat trem članom uprave, ki se jim sedanji izteče aprila prihodnje leto. V upravi, ki jo vodi Blaž Brodnjak, v njej pa so člani Archibald Kremser, Andreas Burkhard in Reinhard Höll, bodo tudi od 28. aprila 2027 z novim petletnim mandatom ostali Hedvika Usenik, Andrej Lasič in Antonio Argir.