Vse več trgovin omejuje čas brezplačnega parkiranja. Kdo stoji za sistemom BetterPark?

Sredi julija so pred Sparovim ljubljanskim nakupovalnim središčem na Viču uvedli nov parkirni režim. Vrsto let časa parkiranja pred trgovinami niso nadzirali, zapornice ob vhodih so spustili le v nočnem času, pa še to ne vedno. A v zadnjem obdobju se je pogosto dogajalo, da so bila parkirna mesta zasedena z vozili, ki so tam ostajala dalj časa, tudi ves dan ali več dni. Kot so pojasnili za N1, so njihovi kupci zato težje našli prosto mesto.

Odločitev, da je čas brezplačnega parkiranja omejen, sprejema vse več trgovin, predvsem tistih na prometno bolj obleganih ali turističnih lokacijah.

To pa je priložnost za podjetja, ki ponujajo storitev upravljanja parkirišč. Center Vič uporablja sistem BetterPark podjetja Nexobility Solutions v nemški lasti, ki ga uporablja tudi več drugih trgovin Spara in Lidla.

V obeh družbah so nam povedali, da so se za potezo odločili, ker so želeli zagotoviti parkirna mesta za svoje kupce. Sistem deluje tako, da je določen čas parkiranja brezplačen, nato se vsaka nadaljnja ura zaračuna po ceniku (cene se razlikujejo).

Leta parkirali prosto, zdaj prihajajo položnice

V teh dneh je uporabnik na družbenem omrežju Facebook objavil zapis, v katerem se razburja zaradi poziva k plačilu zapadle parkirnine.

Če voznik, ki je prekoračil čas brezplačne uporabe parkirišča, ne poravna parkirnine v 24 urah po odhodu, mu upravljalec parkirišča namreč zaračuna nadomestilo v višini 50 evrov na dan. Uporabnik Facebooka je parkiral pred Lidlom.

Prvič je položnico dobil aprila, je navedel v zapisu na spletu, in sicer za parkiranje v januarju. Ko se je pritožil, so mu odgovorili, da naj bi do takrat večkrat prekoračil brezplačen čas parkiranja, a so mu izdali zgolj en poziv k plačilu iz sorazmernosti. Ta teden je dobil novo položnico.

Uporabnik je izpostavil, da so bile ob uvedbi sistema table premajhne in težko opazne ter da je upravljalec nove, večje table postavil šele maja. Ob tem pa se sprašuje, zakaj ni bilo prehodnega obdobja. “Več let je veljalo, da se tam parkira prosto. Da to ne velja več, je postalo jasno šele aprila, ko so začeli prihajati prvi pozivi,” je zapisal.

Lidl: Za boljšo vidljivost smo table opremili s trakovi

Lidlu smo poslali vprašanja, povezana z objavo na Facebooku. Odgovorili so nam, da je na vsaki lokaciji pred začetkom polnega obratovanja sistema zagotovljeno enomesečno prehodno obdobje. “V tem času se opozorila ali zahtevki za nadomestilo s strani upravitelja ne pošiljajo, saj je namen tega časa prav privajanje naših kupcev na nov režim,” so pojasnili.

Zatrdili so, da so vse ključne informacije na tablah prisotne že od samega začetka, saj je to osnova za delovanje sistema. Ob vstopu na parkirišče in pri parkomatu so postavljene table s podrobnimi pogoji uporabe, po samem parkirišču pa je nameščeno večje število tabel s povezavo in QR kodo, ki vodi do spletne strani za plačilo.

Decembra lani so v Lescah testno preizkusili dodatno opremljanje tabel s fluorescenčnimi trakovi. “Ker se je test izkazal za uspešnega pri izboljšanju vidljivosti, smo v teh dneh tako dodatno opremili tudi table pred drugimi trgovinami s tem sistemom. Velikost tabel in vsebina ostajata enaki, njihova vidnost – ki je bila že do zdaj visoka zaradi velikega števila tabel po parkirišču – pa je s tem še dodatno izboljšana,” so dodali.

Trgovca: Uporabnike obveščamo in jim damo čas

V trgovski družbi so pojasnili, da imajo trenutno sistem pred 15 trgovinami. Sistem so opisali kot tehnološko rešitev, ki jo trgovci uporabljajo tako v tujini kot pri nas.

Se pa očitno zavedajo, da številne opozorilne table lahko nekateri spregledajo in da ob uvedbi takšnega sistema lahko nastanejo težave. “Razumevanje delovanja sistemov brez zapornic potrebuje nekaj prehodnega obdobja, da se obiskovalci nanj privadijo, zato na našo službo za pomoč kupcem občasno prejmemo vprašanja in povratne informacije obiskovalcev. Skupaj z upraviteljem v tej začetni fazi aktivno spremljamo delovanje, analiziramo odzive ter iščemo možnosti za nadaljnjo optimizacijo procesov,” so dodali.

Lidl je sistem oktobra 2025 testno, nato pa decembra 2025 uradno uvedel pred sedmimi trgovinami, in sicer v Velenju, Kranju, Tržiču, Lescah, Ljubljani, Mariboru in Kopru, danes ga uporabljajo na parkiriščih pred 15 trgovinami po državi.

Tudi v Sparu pravijo, da je glavni cilj omejitve časa parkiranja zagotoviti nemoten dostop kupcem v času obratovanja. “Žal se vse pogosteje srečujemo s primeri, ko so vozila na naših parkiriščih parkirana zunaj obratovalnega časa trgovine ali tam ostanejo tudi čez celoten dan. Dodatna težava so vozila, ki jih lastniki na parkiriščih puščajo dalj časa ali jih celo zapustijo. To zmanjšuje razpoložljivost parkirnih mest za naše kupce in poslabšuje njihovo nakupovalno izkušnjo,” pravijo.

Nekatere trgovine imajo sistem zapornic, druge uporabljajo sistem EasyPark ali BetterPark, so navedli v pisnih odgovorih za Forbes Slovenija. Brezplačno parkiranje je omogočeno za 90, 120 ali 180 minut, pri čemer je čas skrbno usklajen s povprečnim časom nakupa v posamezni trgovini, so nam pojasnili, pri čemer pa niso navedli, koliko trgovin uporablja BetterPark.

Upravljanje in morebitno zaračunavanje parkirnin na plačljivih parkiriščih vodi zunanji upravljalec parkirnega sistema, ki skrbi za obdelavo potrebnih podatkov ter izdajo obvestil v skladu z veljavno zakonodajo in lokalnimi predpisi.

Trije odstotki neplačnikov

Nemško podjetje Nexobility sta pred sedmimi leti ustanovila Andreas Brehm in Sebastian Löffler, ki sta danes tudi večinska lastnika. Podjetje se ukvarja z upravljanjem, digitalizacijo in nadzorom parkirnih površin, njegov glavni produkt je sistem za digitalno upravljanje parkirišč BetterPark, ki med drugim uporablja prepoznavanje registrskih tablic in avtomatiziran nadzor.

Podjetje ima po javno dostopnih podatkih od lani hčerinske družbe v Sloveniji – direktorja sta Brehm ter Miran Mihelič –, na Hrvaškem in Slovaškem. V Sloveniji je rešitev BetterPark torej že uporabljena na parkiriščih večjih trgovcev, kot sta Spar in Lidl.

“Gre za preverjen in uveljavljen sistem upravljanja zasebnih parkirišč, ki ga nudimo že več kot 400 zadovoljnim strankam po vsej Evropi, tudi na trgih, ki slovijo po eni najstrožjih ravneh zaščite zasebnosti posameznikov, kot je Nemčija, od koder sistem izvira,” so nam sporočili iz podjetja.

Kakšen je poslovni model – kdo torej dobi pobrano parkirnino in ali BetterPark plačuje za možnost upravljanja parkirišč, nam v podjetju niso pojasnili, prav tako nam tega niso izdali v Sparu in Lidlu, kjer pravijo, da gre za poslovno skrivnost.

Sistem BetterPark deluje tako, da ob vstopu vozila na zasebno parkirišče posname registrsko tablico in zabeleži čas prihoda. Enako se zgodi ob izhodu.

Podatki voznika, ki je parkirišče uporabljal znotraj dovoljenega brezplačnega obdobja oziroma je parkirnino pravočasno poravnal, se po navedbah podjetja samodejno izbrišejo.

Če je čas parkiranja daljši od dovoljenega brezplačnega obdobja, pa sistem to samodejno zazna. Uporabnik lahko morebitno zapadlo parkirnino poravna na parkirnem avtomatu ob parkirišču ali pa v 24 urah prek QR kode ali spletne aplikacije. Če tega ne naredi, ga podjetje pisno pozove k plačilu.

Podjetje v Sloveniji je bilo registrirano konec lanskega avgusta in v dobrih štirih mesecih ustvarilo 32 tisoč evrov prihodkov ter 24 tisočakov izgube. Koliko lokacij imajo v Sloveniji, v podjetju niso povedali, so pa navedli, da jih je “vedno več”. Po podatkih v Ajpesu ima podjetje 25 poslovnih enot v različnih krajih po Sloveniji.

V podjetju pravijo, da njihov sistem strankam omogoča večjo pretočnost na njihovih zasebnih parkiriščih, uporabnikom pa bolj fleksibilen način plačila zapadle parkirnine. Po njihovih besedah več kot 97 odstotkov vseh uporabnikov parkirišč, ki jih upravljajo, ne prekorači dovoljenega časa brezplačnega parkiranja oziroma parkirnino poravna pravočasno. Pri Sparovem centru na Viču na primer po njihovih besedah še niso zabeležili nobene prekoračitve. Spar je sicer sistem uvedel sredi julija, tako da se je v teh dneh ravno izteklo testno obdobje.