Preobrat v slovenski blagovni menjavi, iz presežka v skoraj 300 milijonov primanjkljaja

Tekoči račun plačilne bilance je v prvem polletju izkazoval nekaj nad 1,17 milijarde evrov presežka oziroma za 19 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je objavila Banka Slovenije. Na znižanje je odločilno vplivalo poslabšanje salda blagovne menjave, ki se je iz lanskega rahlega presežka prevesil v skoraj 300 milijonov evrov primanjkljaja, poroča STA.

V prvih šestih mesecih leta je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v višini 287 milijonov evrov, potem ko je v enakem obdobju lani beležil presežek v višini 51 milijonov evrov.

Poslabšanje salda je bilo po pojasnilih Banke Slovenije v najnovejši publikaciji Ekonomski odnosi s tujino povezano s hitrejšo rastjo uvoza blaga, ki se je medletno povečal za 8,8 odstotka, medtem ko je izvoz narasel za 7,2 odstotka.

Storitvena menjava s presežkom

Storitvena menjava je v prvih šestih mesecih leta medtem izkazala presežek v višini 1,87 milijarde evrov, kar je ostalo bolj ali manj na ravni lanskega prvega polletja. Izvoz storitev se je medletno povečal za 6,5 odstotka, uvoz pa za 8,1 odstotka.

K skupnemu presežku storitvene menjave so največ prispevale transportne storitve, katerih presežek je znašal okoli milijardo evrov in je bil medletno višji za 3,8 odstotka. S presežkom v višini približno 300 milijonov evrov so sledile storitve potovanj, pri katerih je bil presežek za 10,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Presežek gradbenih storitev je bil z okoli 200 milijonov evrov medletno nižji za devet odstotkov, navaja STA.

Največji odliv v tujino s transakcijami z vrednostnimi papirji

Skupni saldo tekočega in kapitalskega računa je v 12 mesecih do konca junija izkazoval presežek v višini 2,95 milijarde evrov, kar pomeni, da so slovenski subjekti neto financirali tujino.

Največji priliv sredstev je bil v tem času ustvarjen z neto prilivi gotovine in vlog, okoli 1,5 milijarde evrov, ter z neposrednimi naložbami v višini okoli pol milijarde evrov. Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih za 1,46 milijarde evrov povečanja tujih naložb v Sloveniji in za nekaj manj kot milijardo evrov povečanja domačih naložb v tujini.

Največji odliv sredstev v tujino je izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,84 milijarde evrov. Med njimi so 59 odstotkov prispevale transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, preostalih 41 odstotkov pa transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov.

Bruto zunanji dolg večji

Ob koncu junija je bruto zunanji dolg Slovenije dosegel 67,13 milijarde evrov, kar pomeni povečanje za 4,13 milijarde evrov oziroma za nekaj več kot 6,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vrednost zunanjega dolga je pomenila 95,2 odstotka bruto domačega proizvoda za leto 2025. Hkrati so se povečala tudi slovenska imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 77,19 milijarde evrov oziroma 109,5 odstotka BDP.

Zaradi vztrajnega preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije še dodatno znižal, tako da so terjatve obveznosti ob koncu junija presegale za 10,06 milijarde evrov. To pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj, še piše STA.