Trump s carinami tudi nad drone
Za uvoz dronov iz Evropske unije v ZDA bodo veljale nižje, 15-odstotne carine, a pod pogojem, da vsa strojna in programska oprema ter tehnologija izvirata iz EU in ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal nove carine. Tokrat bodo te v višini do 100 odstotkov doletele uvoz brezpilotnih letalnikov in njihovih komponent, s čimer želi Trump zmanjšati odvisnost ZDA od uvoza v industriji, v kateri prevladuje Kitajska. Večina novih carin bo začela veljati 3. septembra, poroča STA.
Za uvedbo carin se je ameriški predsednik odločil z argumentom o zaščiti nacionalne varnosti, je zapisano v izjavi Bele hiše. V njej je pojasnjeno, da bo 100-odstotna stopnja dajatev veljala na uvoz nekaterih večjih ali zmogljivejših sistemov brezpilotnih letalnikov, ki lahko pomenijo grožnjo nacionalni varnosti, priklopne postaje teh dronov in nekatere kritične komponente zanje. To vključuje drone z vzletno težo več kot 25 kilogramov in tiste, ki so opremljeni s termovizijskimi kamerami.
Manjše drone, ki nimajo posebnih zmogljivosti, a še vedno lahko pomenijo tveganje za nacionalno varnost, bodo doletele 25-odstotne carine.
EU med državami z nižjo stopnjo
Za nekatere države bodo veljale nižje carinske stopnje. Za drone in njihove sestavne dele iz Evropske unije, Japonske, Lihtenštajna, Južne Koreje, Švice in Tajvana bo uvedena 15-odstotna carina, za drone iz Združenega kraljestva pa 10-odstotna carina. Te bodo veljale pod pogojem, da vsa strojna in programska oprema ter tehnologija izvirata iz teh držav in iz ZDA, so sporočili iz Bele hiše.
V izjavi je še navedeno, da bodo carine “spodbujale povečano domačo proizvodnjo” dronov in njihovih komponent ter zmanjšale odvisnost od tujih dobavnih verig.
Kitajska omejila izvoz dronov v ZDA
Glede na podatke več študij je vodilno podjetje na tem področju kitajski DJI, ustanovljen leta 2006, ki obvladuje več kot dve tretjini svetovnega trga dronov.
Pretekli teden je sicer Kitajska napovedala omejitve izvoza dronov v ZDA in šest podjetij uvrstila na črni seznam kot odgovor na nove ameriške carine, ki jih je Washington uvedel zaradi prisilnega dela in pomislekov glede nacionalne varnosti.
Te ameriške carine so začele veljati 24. julija. Znašajo od 10 do 12,5 odstotka. Za trgovinske partnerice, ki so se zavezale k sprejetju in učinkovitemu izvrševanju prepovedi uvoza blaga, proizvedenega s prisilnim delom – med njimi so Kanada, Združeno kraljestvo in EU – velja 10-odstotna stopnja. Za druge večje partnerice, med njimi Indijo, Japonsko in Kitajsko, pa veljajo 12,5-odstotne carine, še navaja STA.
