Vse več kemije med Kitajsko in Slovenijo
Uvoz iz Kitajske v Slovenijo od leta 2021 dalje skokovito raste, primanjkljaj v mednarodni menjavi pa se ob stagnaciji izvoza v azijsko velesilo povečuje. A pogled v drobovje podatkov pokaže malo drugačno sliko.
“Razmerje v blagovni menjavi, ki ga imamo trenutno – s Kitajske uvozimo za šest milijard, tja pa izvozimo za 300 milijonov evrov blaga in storitev–, je treba popraviti,” je v nedavnem intervjuju za Forbes Slovenija dejal gospodarski minister Matjaž Han in dodal: “Avtomobilska in farmacevtska industrija sta gotovo dve panogi, ki ga lahko popravita.”
V resnici je razkorak še nekoliko večji, kot je dejal minister: v letu 2023 je Slovenija po podatkih statističnega urada (Surs) na Kitajsko izvozila za 259 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 7,4 milijarde evrov.
Ta razkorak se, kot bomo videli, povečuje že nekaj let, o njem pa se zadnje čase pogosteje govori zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti med ZDA, Kitajsko in Evropo ter različnih pogledov slovenskih odločevalcev na to, s kom bi se v času povečane polarizacije mednarodne trgovine morali povezovati.
Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, je v nedavnem intervjuju za N1 dejal, da povezovanje s Kitajsko po zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah ni prava pot za Slovenijo. Trump namreč napoveduje največjo zaostritev odnosov z azijsko velesilo.
Minister Han, sicer predsednik koalicijske SD, pa je bil ravno takrat z gospodarsko delegacijo na Kitajskem. Tam je bila spomladi tudi njegova strankarska kolegica in zunanja ministrica Tanja Fajon. Hanovemu stališču, da se moramo v dobro slovenskega gospodarstva povezovati z vsemi, je v N1 podkastu pritrdil tudi Zlatko Šabič, svetovalec predsednice države Nataše Pirc Musar za mednarodne odnose.
Pokoronski skok uvoza
Šabič je v podkastu primanjkljaj v trgovini s Kitajsko označil za “strahoten”, a priznal, da še ni videl analize, kaj je v ozadju te številke. Pogled v drobovje podatkov o blagovni menjavi med Slovenijo in Kitajsko pa pokaže zanimivo podatkovno neskladje.
Podatki statističnega urada Republike Slovenije (Surs) kažejo, da je uvoz iz Kitajske v Slovenije po letu 2000 počasi, a vztrajno rastel in leta 2018 dosegel magično mejo milijarde evrov, močno pa se je povečal v zadnjih letih (več na spodnjem grafu). Lani je bil tako kar 5,5-krat večji kot leta 2020.
Šestmilijardno povečanje uvoza s Kitajske je pomenilo četrtino vrednostne rasti slovenskega uvoza z vseh tujih trgov v teh štirih letih. Tudi ta se je v tem času močno okrepil, z 32 milijard evrov v letu 2020 na lanskih 57 milijard evrov.
Podatki Banke Slovenije pa kažejo precej drugačno sliko. Medtem ko so podatki o izvozu podobni Sursovim, so številke pri uvozu precej manjše. Lani je dosegel le dve milijardi evrov. S tem pa je manjši tudi izmerjeni primanjkljaj v blagovni menjavi med državama, ki je lani namesto sedmih milijard evrov znašal okoli 1,7 milijarde evrov.
Zakaj razlika in kateri podatek bolje odraža realen obseg trgovine med državama?
Kot so nam pojasnili na Uradu RS za makroekonomske analize (Umar), Banka Slovenije in Surs uporabljata različno metodologijo. Surs spremlja fizični pretok blaga, pri katerem je ključni moment prehod meje, Banka Slovenije pa denarne transakcije in načelo menjave lastništva.
Kot Umar zadnja leta ves čas opozarja v publikacijah, razlika nastaja pri poslih tako imenovanega oplemenitenja izvoza. Z odprtjem Novartisovega distribucijskega farmacevtskega centra v Sloveniji se je po letu 2018 močno povečal uvoz in izvoz farmacevtskih izdelkov v oziroma iz Švico, v letu 2021 pa se je povečal tudi uvoz organskih kemičnih proizvodov iz Švice, Kitajske in Indije.
Skokovita rast uvoza kemijskih spojin
Sursovi podatki pritrjujejo, da je levji delež vrednosti lanskega uvoza iz Kitajske v Slovenijo, skupno kar 5,8 milijarde evrov ali štiri petine celotnega uvoza po metodologiji statističnega urada, predstavljal uvoz treh skupin kemijskih spojin. Gre za (kot kaže spodnja tabela) heterociklične spojine s heteroatomi dušika, heterociklične spojine s pirimidinskim obročem ali piperazinskim obročem in heterociklične spojine z nekondenziranim pirazolovim obročem.
Te spojine uvažajo kemijska in farmacevtska podjetja. Tako se je med 2020 in 2023 uvoz kemijskih podjetij povečal z 220 milijonov evrov na 4,5 milijarde evrov, uvoz farmacevtskih proizvajalcev pa s 64 milijonov na 1,1 milijarde evrov. Tu se torej skriva skoraj celoten skok uvoza v zadnjih štirih letih.
Izvoz teh spojin pa je precej manjši. Podatki za vse tri kategorije spojin za lansko leto kažejo, da smo jih izvozili za 400 milijonov evrov. V kaj se prekategorizirajo ob obravnavi v Sloveniji, ni jasno.
Podatki torej nakazujejo, da se velik del primanjkljaja v trgovini s Kitajsko nanaša na 'logistične' posle farmacevtskih in kemijskih podjetij, ki se merijo v milijardah evrov letno, a ne prispevajo veliko k dodani vrednosti oziroma bruto domačemu proizvodu (BDP) Slovenije.
Na Umarju ob tem poudarjajo, da so oboji podatki pravilni, zaradi minimalnega vpliva na slovensko dodano vrednost, pa sami uporabljajo podatke brez oplemenitenja blaga in so približek podatkov Banke Slovenije.
Uvažamo panele, elektroniko, izvažamo avtodele
Med deseterico najpogostejših kategorij izdelkov, uvoženih iz Kitajske, so poleg omenjenih spojin še deli za telekomunikacijo, oddajnike, sprejemnike, kamere ter fotonapetostni moduli (v zadnjih letih smo bili priča hitri rasti zanimanja za sončne elektrarne, samo lani je Eko sklad prejel 14 tisoč vlog), statični pretvorniki, tiskana vezja, pametni telefoni.
Hitro za prvo deseterico so še nekatere druge zanimive kategorije: lani smo uvozili za 19 milijonov triciklov, skirojev in igrač, za 16,5 milijona evrov električnih avtomobilov, za 15,6 milijona evrov sesalnikov za prah, za 14,5 milijona evrov pnevmatik za osebne avtomobile, za 14,6 milijona evrov ionizatorjev zraka, za 11 milijonov evrov herbicidov.
Izvozni podatki na drugi strani pokažejo, da smo na Kitajsko lani poslali za 260 milijonov evrov izdelkov, s čimer je bila naš 24. največji izvozni trg. Tja so naša podjetja izvozila največ delov za avtomobile.