Vse pogosteje kupujemo ponaredke. Pa se zavedamo, kakšno škodo povzročamo?

V Sloveniji zaradi ponaredkov vsako leto nastanejo izgube v višini 49 milijonov evrov v sektorju oblačil ter štiri milijone evrov v sektorju nakita in ur, ugotavlja poročilo Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO).
Ponarejeni izdelki so se močno razširili, kar je po ugotovitvah Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) posledica rasti spletne trgovine in vpliva družbenih omrežij. Evropskim proizvajalcem zato nastaja večmilijardna škoda, poroča STA.
Te ugotovitve je urad zapisal v pred kratkim objavljeni novi raziskavi, v kateri opozarja, da ponarejeni izdelki še naprej pomenijo veliko grožnjo podjetjem po vsej Evropi, zlasti v panogah, kjer imata blagovna znamka in oblikovanje pomembno vlogo pri odločitvi potrošnikov za nakup.
Urad ocenjuje, da proizvajalci oblačil v EU zaradi ponaredkov vsako leto utrpijo izgubo prihodkov od prodaje v višini približno 12 milijard evrov. Izpad prihodkov v sektorju torbic, nakita in ur pa ocenjuje na približno 2,7 milijarde evrov letno.
V Sloveniji zaradi ponaredkov vsako leto nastanejo izgube v višini 49 milijonov evrov v sektorju oblačil ter štiri milijone evrov v sektorju nakita in ur, navaja STA.
Videz ima odločilno vlogo
EUIPO še ugotavlja, da ima videz izdelka odločilno vlogo pri nakupnih odločitvah potrošnikov po vsej EU. Približno tretjina vprašanih je odgovorila, da je videz izdelka pri nakupu zelo ali izjemno pomemben, polovica pa, da cenijo lep videz. Skoraj tri četrtine jih je pripravljenih plačati več za izdelek z boljšim videzom, povzema STA.
Čeprav sta kakovost in cena še vedno najpomembnejša dejavnika pri nakupih, torej tudi videz izdelka vpliva na odločitev potrošnikov za nakup. To še zlasti velja za mlajše potrošnike, je urad zapisal v sporočilu za javnost.
Tudi drugi sektorji niso imuni
Ponarejanje in nezakonito kopiranje je zelo razširjeno tudi v drugih sektorjih, kot so pohištvo, elektronika in drugo potrošniško blago. Pri tem so še zlasti izpostavljena mala in srednja podjetja.
V EUIPO vidijo v ponarejanju grožnjo evropskemu oblikovanju in proizvajalce pozivajo k zaščiti izdelkov. “Zaščita modelov daje ustvarjalcem samozavest za inovacije, podjetjem pa konkurenčno prednost, s tem pa spodbuja rast in konkurenčnost, na katerih temelji evropsko gospodarstvo,” je zapisal izvršni direktor EUIPO Joao Negrao. Registracija modela je mogoča pri uradu z eno vlogo za celoten trg EU.
Poleg gospodarskih posledic pa lahko ponarejeni izdelki pomenijo tudi resno tveganje za varnost in zdravje potrošnikov ter okolje, saj pogosto ne izpolnjujejo standardov varnosti in kakovosti. Raziskave tudi kažejo, da je trgovina s ponarejenim blagom povezana z mrežami organiziranega kriminala in v nekaterih primerih tudi z izkoriščanjem delovne sile, še piše STA.