Val zaprtij tovarn skrbi Francoze

Velika podjetja francoske industrije so na mnogih lokacijah po državi zagnala ali pa vsaj napovedala odpuščanja. Proizvajalec pnevmatik Michelin je napovedal zaprtje tovarn v Choletu in Vannesu, ki skupaj zaposlujeta prek 1.250 ljudi.

Odpuščanja so napovedali še avtomobilski dobavitelji Valeo, Dumarey, Inteva. Valeo denimo zapira tovarno, v kateri proizvaja hladilne sisteme za baterije električnih vozil za Stellantis, ter še eno tovarno in razvojni center v Franciji.

Jeklar ArcelorMittal je napovedal zaprtje svojih obratov v Reimsu in Denainu, kar bi lahko odneslo 130 delovnih mest. Kot razlog je navedel težave evropske avtomobilske industrije ter visoke stroške surovin in energentov. Odpuščajo tudi naftni gigant Exxon, ki bo odpovedal pogodbe 600 delavcem v rafineriji, trgovska veriga Auchan, ki namerava črtati 2.400 od 54 tisoč delovnih mest po državi, ter mnoga druga podjetja.

LeMonde.fr je poročal o naraščajoči zaskrbljenosti zaradi odpuščanj in zaprtij, ki se dogajajo predvsem v avtomobilski in kemični industriji ter maloprodaji. Sindikalna zveza CGT ugotavlja, da trenutno v 173 podjetjih pripravljajo program odpuščanj, medtem ko jih je bilo lani tak čas 80. Po mnenju nekaterih pa je trenutno dogajanje bolj zaskrbljujoče, ker gre večinoma za velika podjetja, kar nakazuje na tveganje kaskadnega učinka na podizvajalce in s tem lokalno gospodarstvo.

Po oceni sindikalne zveze CGT naj bi bilo ogroženih 150 tisoč delovnih mest, zato sindikati pozivajo k splošni stavki, ki bo 12. decembra. Že ob napovedih vodstev podjetij so sicer v marsikaterem podjetju delavci stavkali.

Francoski medij Les Echos je objavil zemljevid, ki kaže, da so napovedi o zaprtju tovarn razpršene po celi državi.

CARTE. La France face au spectre d'une nouvelle vague de fermetures d'usines https://t.co/HXI6DGXGs4

Les sites industriels menacés sont de plus en plus nombreux et aucun territoire ne semble épargné. Au total 7.500 salariés sont menacés. pic.twitter.com/MQL9Wug5Hj

— Les Echos (@LesEchos) November 20, 2024

Je to le začetek?

Mediji kot razlog za dogajanje navajajo splet dejavnikov. Upočasnjena gospodarska rast in zadržana potrošnja slabita podjetja, naraščajoči stroški energije pa zmanjšujejo njihove marže. Dodatno podjetja zmanjšujejo zaloge, kar vpliva na manjša naročila po dobaviteljski verigi. Ta trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu.

Zaradi geopolitične negotovosti in večje svetovne konkurence pa podjetja oklevajo z izvedbo naložb.

Francoski minister za industrijo Marc Ferracci je pred dvema tednoma dejal, da v prihodnjih mesecih prihaja “še več slabih gospodarskih novic”.

“Slika res ni rožnata, a tudi ni črna”

Guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau pa je nedavno pozval, naj se ljudje ne predajo pesimizmu, saj da slika res ni rožnata, a tudi ni črna. “Francosko gospodarstvo iz meseca v mesec potrjuje določeno odpornost in prožnost,” je dejal v oddaji na televiziji France Inter.

Francosko gospodarstvo se bo letos za razliko od nemškega izognilo recesiji; Evropska komisija je Franciji v jesenski napovedi napovedala 1,1-odstotno rast BDP. Res pa je rast v veliki meri posledica učinka olimpijskih iger, v zadnjem četrtletju letošnjega leta pa bo drugo največje evrsko gospodarstvo predvidoma stagniralo.

Kot poroča BFM, je trenutno prednost francoskega gospodarstva v primerjavi z nemškim, da je bolj odvisno od domačega trga – kar je dobro v času napetih geopolitičnih razmer – in da industrija, ki je v Evropi zašla v krizo konkurenčnosti, predstavlja manjši delež v BDP.

Tudi stanje v francoski industriji je po navedbah strokovnjakov zelo raznoliko in ni povezano z enim samim dejavnikom. Nekateri krčijo, ker niso dovolj konkurenčni, drugi zaradi zastarelih poslovnih modelov. Nekatere industrije, denimo letalska, pa rastejo.

Normalizacija trga dela po covidu

Direktor oddelka analiz pri ekonomskem inštitutu OFCE Eric Heyer pa je za BFM TV dejal še, da je dogajanje v podjetjih logičen korak po pregrevanju gospodarstva v zadnjih letih. V koronski krizi je država s podpornimi ukrepi za podjetja preprečila odpuščanja, s podporami prebivalstvu pa spodbudila potrošnjo. Po odpravi podpor se zdaj potrošnja vrača na staro raven, podjetja pa temu “prilagajajo zaposlovanje”, je pojasnil ekonomist.

“Od začetka koronske krize smo število delovnih mest povečali za 6,5 odstotka, dodano vrednost v zasebnem sektorju pa samo za pet odstotkov. Zato se zdaj prilagajamo,” je dejal ekonomist, ki v prihodnjem letu pričakuje krčenje 150 tisoč delovnih mest in dvig stopnje brezposelnosti v Franciji. Ta naj bi bila konec letošnjega leta pri 7,4 odstotka, drugo leto pa bi se lahko po napovedih Heyerja povečala na osem odstotkov.

Francija ima trenutno 29 milijonov delovno aktivnih, medtem ko jih je imela tik pred koronsko krizo okoli 27 milijonov.