Turisti brežijo od Mediterana, rezervacije na severu so se več kot podvojile

Evropski turisti se zaradi vse pogostejših vročinskih valov na stari celini odmikajo od priljubljenih destinacij v Sredozemlju in pogledujejo proti severu v iskanju hladnejših počitnic, piše hrvaški Dnevnik.hr.

Medtem ko v državah, kot sta Grčija ali Španija, poletne temperature pogosto dosežejo tudi 40 stopinj Celzija, so obiskovalci nordijskih držav navdušeni nad temperaturami, ki vztrajajo pod 30 stopinjami, morskim vetrcem in odsotnostjo gneče, ki zaznamuje južnejše destinacije.

Letos mi obiskovalci “govorijo, da so se izognili vročini v južni Evropi,” je dejal turistični vodnik na jugovzhodu Švedske Terje Viblom Pedersen.

Dva francoska turista, Daniel in Florence Gastaldi, sta se Pedersenu pridružila na ogledu starega mestnega jedra Stockholma. “Lepo je pobegniti pred vročinskim valom,” je dejal nedavno upokojeni par iz mesta Marseille na jugu Francije.

Nov trend

Trend iskanja hladnejših počitniških destinacij je dobil ime “coolcation” (skovanka angleških besed cool in vacation, torej hladne počitnice).

Da gre za hitro rastoč trend, kažejo številke: na francoski spletni strani za rezervacije Hotels.com se je iskanje sob v danski prestolnici København od majskega vročinskega vala v Franciji povečalo za 246 odstotkov, v Dublinu na Irskem pa za 151 odstotkov. Obenem so vse bolj priljubljena francoska gorska letovišča.

“Razlog je v tem, da na višjih nadmorskih višinah temperature zvečer in ponoči občutno padejo, zaradi česar je bivanje veliko prijetnejše, je dejal direktor turistične skupnosti gorske regije Jura Jean-Pascal Chopard.

Pojav je moč opaziti tudi v ZDA. “Za Oslo je 154 odstotkov več rezervacij v primerjavi z letom prej, za Helsinke pa 124 odstotkov. Te številke mi povedo, da turisti aktivno iščejo lokacije izven tradicionalnih poletnih žarišč,” je dejala svetovalka za potovanja Jonna Robertson iz newyorške agencije Fora, ki je tudi ustanoviteljica Coolcation Adventures.

Kot smo pisali, je v Sloveniji prisoten podoben trend alpskega poletja. Letošnji junij je bil rekorden po številu prenočitev z več kot dvema milijonoma, pri tem pa so največ obiska beležile gorske občine – kar 37 odstotkov vseh prenočitev. Gorske občine so imele tudi največjo medletno rast obiska, medtem ko je v obmorskih občinah število prenočitev celo upadlo.

Jug Evrope še vedno na vrhu

Večje zanimanje za hladnejše destinacije ne pomeni nujno, da trpi obisk južne Evrope, saj na izbiro turistov ne vplivajo samo temperature, temveč tudi cene, turistična infrastruktura, kultura, varnost, narava, dostopnost, letalske povezave in menjalni tečaji. Po besedah švedskega profesorja Stefana Gosslinga, ki se specializira za turizem, so vse evropske države, tako severne kot južno ležeče, beležile rast števila prihodov turistov.

Južna Evropa, kjer so cene običajno nižje kot na severu, infrastruktura za turiste pa bolj razvita, tako ostaja na vrhu najbolj priljubljenih destinacij. Grčija in Španija sta lani obe beležili najboljše leto doslej po številu obiskovalcev.

Kot na podlagi anket ugotavljajo pri norveški agenciji za promocijo turizma, “približno vsak peti turist navaja hladnejše poletne temperature kot enega od razlogov za izbiro Norveške. Podnebje je le eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na potovalne odločitve.”

Robertson meni, da se bodo potovanja v toplejše regije vse pogosteje dogajala spomladi in jeseni, s čimer se bodo turisti izognili visokim temperaturam, obremenjena letovišča pa prekomernemu turizmu. Sicer pa bo čas pokazal, če je coolcation prehoden ali trajen trend v turizmu, še piše Dnevnik.hr.