Trump ni popustil, v največjem slovenskem jeklarju še upajo

Ameriški predsednik Donald Trump je pred mesecem dni najavil 25-odstotno carinsko stopnjo na jeklo in aluminij za ves uvoz v ZDA, “brez izjem”, ki veljavo stopi danes. EU je na dan uveljavitve napovedala protiukrepe, ki stopijo v veljavo aprila.

Podoben ukrep je Trump uvedel že v prvem mandatu pred sedmimi leti, le da so bile takrat carine na jeklo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne. Carine za Mehiko in Kanado je že sam Trump odpravil leto dni kasneje.

Njegov naslednik Joe Biden pa je zaradi skoka cen kovin v času pandemije koronavirusa v letu 2021 uvedel močne omilitvene ukrepe tudi za uvoznike iz Evropske unije (EU). Kot so nam pojasnili v SIJ, je uvedel tako imenovane carinske kvote; Slovenija je imela od takrat denimo za izvoz nerjavne debele pločevine v ZDA dodeljeno četrtletno uvozno kvoto, ki je bila oproščena carinskih dajatev, za količine nad tem pa so izvozniki plačevali 25-odstotne carine. Za nekatere vrste orodnih jekel (točno določene kakovosti in dimenzije), ki jih ameriška jeklarska podjetja ne proizvajajo ali pa jih izdelujejo v omejenih količinah, je Biden uvedel izločitev, kar pomeni oprostitev plačila carine.

Z današnjim dnem je torej Trump te kvote in izločitve zopet odpravil ter zvišal carine na aluminij z 10 na 25 odstotkov. Poleg tega je razširil obveznost plačila carin tudi na izdelke iz jekla in aluminija. Reutersova analiza je pokazala, da to vključuje prek 200 dodatnih izdelčnih kategorij, med njimi avtomobilske in traktorske dele, gradbeni material. To bi lahko pomenilo, da bi carine močneje občutila tudi slovenska avtomobilska industrija; štiri odstotke slovenskega izvoza v ZDA namreč predstavljajo rezervni oziroma vgradni deli za avtomobile.

SIJ: Domača industrija ne bo zmogla

Predstavniki Evropske komisije z evropskim komisarjem za trgovino Marošem Šefčovičem na čelu so se februarja v Washingtonu sestali tudi s Trumpovo ekipo za trgovinsko politiko. Kot je razumeti, so poskušali izpogajati kakšno omilitev za podjetja iz EU, a neuspešno. “Skupaj smo opredelili nekaj področij, kjer bi lahko stvari premaknili na bolje v obojestransko korist. A na koncu ena roka ne more ploskati,” je za Politico dejal Šefčovič.

V SIJ, ki v ZDA ustvari desetino prodaje, kljub temu verjamejo, da gre pri 25-odstotnih carinah brez izjem za “začetno pogajalsko izhodišče” ZDA. Računajo torej, da bi po uvedbi carin te še lahko prilagodili.

“Verjamemo, da ameriška jeklarska industrija tako kot po uvedbi carin v letu 2018 ne bo mogla na hitro vzpostaviti lastne proizvodnje za te izdelke. Zato se nadejamo, da bi to ponovno lahko bilo pogajalsko izhodišče za ugodnosti v prid evropskim proizvajalcem in s tem tudi našim proizvodom za ameriški trg,” pravijo.

Dodajajo, da bodo po novem ocarinjeni tudi proizvajalci jekla denimo iz Brazilije, Kanade, Mehike, Koreje, ki so največji uvozniki jekla v ZDA. Velika večina držav bo torej plačevala enako, 25-odstotno carinsko stopnjo. “To nas postavlja v boljše izhodišče kot leta 2018,” pravijo v SIJ, kjer verjamejo, da bodo cene dvignili tudi domači jeklarji.

Za kitajska podjetja se 25-odstotne carine dodajo na obstoječe 20-odstotne dajatve. Za Kanado pa je Trump včeraj napovedal dvojne, 50-odstotne carine, po tem, ko je Kanada napovedala višje cene elektrike za uvoz v ZDA. A zvečer po našem času je Kanada ukrep umaknila, Trump pa je nehal omenjati višje carine za severno sosedo.

Višje cene za končne uporabnike

Precej verjetno pa bodo negativne učinke carin občutili tudi ameriška podjetja, predvsem industrija in gradbeništvo, ter potrošniki. “Domača industrija, ki porablja jeklo, že opozarja na povišanje cen jekla, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da bodo carine prizadele ne le uvoznike jekla v ZDA, ampak tudi domače gospodarstvo,” menijo v SIJ.

Ko je Trump v letu 2018 dvignil carinske stopnje, so se cene jekla in aluminija kratkoročno zvišale, a hitro padle. Domača proizvodnja se je povečala; ZDA so leta 2019 v primerjavi z letom 2017 povečale proizvodnjo jekla za 6 milijonov ton, proizvodnjo aluminija pa za 350 tisoč ton.

Kot je v današnji Reutersovi analizi učinkov carin iz leta 2018 dejal profesor za področje mednarodne trgovine na Univerzi v Južni Karolini William Hauk, pa širitev ameriških proizvodnih zmogljivosti terja čas in kapital. Leta 2018 se je kot ovira izkazala razpoložljivost električne energije, ki je potrebna predvsem za proizvodnjo aluminija. Povečanje proizvodnje se torej ni zgodilo dovolj hitro, da bi se cene hitro znižale. Ta zaostanek je bil po besedah Hauka glavni razlog, da je Trump junija 2019 odpravil carine za Mehiko in Kanado (carine za EU pa je, kot omenjeno, leta 2021 omilil Biden).

Medtem so višje cene jekla in aluminija pomenile višje vhodne stroške za panoge, kot sta industrija in gradbeništvo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast ZDA.

EU napovedala povračilne ukrepe

Carine na aluminij in jeklo po mnenju Reutersa pomenijo oživitev Trumpove ideje ‘ekonomskega nacionalizma’ iz prvega mandata, a tokrat z ostrejšimi zobmi.

EU je že napovedala povračilne ukrepe, ki jih uvaja z aprilom, več tukaj. Ali bodo ti prepričali Trumpa, da se odzove na povabilo EU k pogovorom, bo jasno v prihodnjih tednih

Evropski komisar Šefčovič je po poročanju Politica poudaril še, da je zanimanje drugih trgovinskih partneric za tesnejše sodelovanje z EU “resnično veliko” in omenil pogovore s Tajsko, Indijo in Združenimi arabskimi emirati.