Ti milijarderji bi lahko živeli kjerkoli. Zakaj so izbrali to alpsko državo?

Švica že dolgo časa velja za trdnjavo financ in bogastva, ki privablja vlagatelje in korporacije z vsega sveta. Te privlačijo politična stabilnost, gospodarska moč in ugodne davčne stopnje te alpske države. Švicarski bančni sektor upravlja več kot 20 odstotkov svetovnega čezmejnega zasebnega premoženja, s čimer utrjuje svoj status jedra državnega bogastva. Nihče ni izkoristil te prednosti bolj kot Gianluigi in Rafaela Aponte, mož in žena, ki stojita za Mediterranean Shipping Company (MSC), največjim svetovnim ladjarjem.

Gianluigi, nekdanji ladijski kapitan iz Neaplja, je Rafaelo – hčerko izraelskega bankirja s sedežem v Švici – prvič srečal na potovanju na otok Capri v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V ladijsko industrijo sta skupaj vstopila leta 1970, ko sta s posojilom v višini 200 tisoč dolarjev kupila svojo prvo ladjo. Po stopinjah Rafaelinega očeta sta podjetje ustanovila v Ženevi, ki nima dostopa do morja, in v naslednjih desetletjih MSC iz švicarskega sedeža razvila v globalnega velikana, ki je zajemal vse od ladij in pristanišč do bolnišnic in hitrih železnic.

Zakonca Aponte, katerih premoženje je v zadnjem letu poskočilo za 18 odstotkov, saj je MSC nadaljeval z dolgoletnimi naložbami v pristaniške terminale in izjemno pravočasno stavil na tankerje za nafto, sta zdaj vredna približno 44,5 milijarde dolarjev. To je skoraj tretjina vsega premoženja švicarskih milijarderjev.

Kljub svetovnemu dosegu MSC ostajata Apontejeva trdno zasidrana v svojem posvojenem domu. Aprila sta napovedala, da bosta lastništvo podjetja prepustila svojima otrokoma Diegu in Alexi ter poudarila, da sta oba potomca “odraščala v Švici in trenutno prebivata v državi”.

Zgodba iz časov srednjega veka

Apontejeva še zdaleč nista edina tajkuna, ki sta v Švici dosegla velik uspeh. V Švici živi skupno 89 milijarderjev, od tega jih je 38 državljanov, kažejo izračuni Forbesa – to je približno 10 milijarderjev na milijon državljanov, s čimer je ta mala država eno najvplivnejših središč milijarderjev na svetu. Še štirje švicarski državljani s statusom milijarderja živijo v Združenem kraljestvu, ZDA ali Monaku.

Če štejemo samo državljane, je švicarski klub s tremi vejicami vreden 278,2 milijarde dolarjev – kar pomeni skoraj četrtino letnega BDP Švice. To je tudi več kot 242,7 milijarde dolarjev leta 2025, saj je indeks blue-chip podjetij v državi SMI v preteklem letu dosegel 10-odstotni donos zaradi stabilnih delnic, kot so Nestlé, Roche in Novartis.

Zgodba o bogastvu Švice sega v srednji vek in renesanso, ko so bili zaradi pomanjkanja naravnih virov najdragocenejši izvozni artikel države njeni plačanci. Ko so se elitne čete vračale iz bojev v tujih vojnah, je vse večja potreba po varovanju njihovega denarja omogočila vzpon zasebnim bančnim hišam.

Razgibana geografija in dolgoletna politika nevtralnosti sta državo stoletja ščitili pred konflikti, kar je pripomoglo k rasti njenega finančnega ekosistema, hkrati pa ohranjalo nizke davke. Na prelomu 17. stoletja je v Švico zbežalo več deset tisoč francoskih hugenotov, med njimi mnogi izurjeni urarji in bankirji. Dolgotrajno vztrajanje pri bančni tajnosti je državo utrdilo kot globalno varno zatočišče, ki je privabljalo ultra bogate.

Rudarski magnat

Ta duh je še vedno živ in zdrav. Trideset odstotkov švicarskih milijarderjev se je rodilo nekje drugje. Med njimi je tudi Ivan Glasenberg (ocenjeno neto premoženje: 13,7 milijarde dolarjev) – tretji najbogatejši človek v državi, takoj za zakoncema Aponte –, ki je odraščal v Johannesburgu, študiral poslovne vede in računovodstvo v Južni Afriki, nato pa je na Univerzi v Južni Kaliforniji pridobil magisterij iz poslovne administracije, preden se je zaposlil kot tržnik premoga v južnoafriški enoti trgovskega velikana Glencore.

Leta 1994 se je preselil v Švico – kjer je bilo podjetje ustanovljeno leta 1974 in kjer ima še vedno sedež, v mestu Baar s 25 tisoč prebivalci – da bi prevzel službo globalnega direktorja za premog pri Glencoreu. Leta 2002 je postal izvršni direktor, leta 2011 je organiziral ogromno prvo javno ponudbo delnic v vrednosti 11 milijard dolarjev in leta 2013 mega združitev z Xstrato v vrednosti 90 milijard dolarjev, s katero je nastal velikan na področju surovin in rudarstva, preden se je leta 2021 upokojil.

Glasenberg ostaja največji posamezni delničar Glencora z nekaj več kot 10 odstotki delnic. Od januarja se je delnica povzpela za 35 odstotkov zaradi naraščajočih cen bakra, ki so deloma posledica rastočega svetovnega povpraševanja za potrebe podatkovnih centrov umetne inteligence.

Bogastvo iz vseh branž

Med drugimi v tujini rojenimi državljani sta Margarita Louis-Dreyfus (5,6 milijarde dolarjev), v Sovjetski zvezi rojena vdova po francoskem dediču surovinskega imperija Robertu Louis-Dreyfusu; in Karl Scheufele III (2,5 milijarde dolarjev), nemški zlatar in urar, ki se je leta 1963 preselil v Švico in kupil luksuzno znamko nakita Chopard od Paula-Andréja Choparda, vnuka ustanovitelja, ki ga prevzem ženevskega podjetja ni zanimal.

Med nadaljnjimi 50 milijarderji, ki imajo Švico za svoj dom, a so večinoma državljani drugih držav, so v Italiji rojeni finančni kralj programske opreme Andrea Pignataro, v Kanadi rojeni modni mogotec in lastnik ekipe Formule 1 Lawrence Stroll ter v Braziliji rojeni finančnik Jorge Paulo Lemann, čigar 3G Capital ima naložbe v Anheuser-Busch, Burger Kingu in Tim Hortons.

Švicarski milijarderji so obogateli v dvanajstih različnih panogah. Svoje bogastvo dolgujejo vsemu mogočemu, od financ in urarstva do vlakov, avtomobilov in zobnih vsadkov. Sedem milijarderjev je v proizvodnji, ki še vedno pomeni četrtino švicarskega gospodarstva. To vključuje štiri člane družine Blocher, dediče premoženja v polimerni in kemični industriji EMS-Chemie; Petra Spuhlerja (5,4 milijarde dolarjev), ki je ustanovil proizvajalca železniških vagonov Stadler Rail; in Michaela Pieperja (4,8 milijarde dolarjev), ki nadzoruje proizvajalca kuhinjskih aparatov Franke.

Vloga storitvenega sektorja

Skoraj tri četrtine švicarskega gospodarstva zdaj izvira iz storitvenega sektorja. Finančna in investicijska industrija seveda ostaja ključna – z osmimi švicarskimi milijarderji, kar je druga največja skupina na naši lestvici. To vključuje tako starejša premoženja – Stephan Schmidheiny (2,6 milijarde dolarjev), katerega družinsko premoženje sega v leto 1867 – kot novejša.

Matthias Reinhart (6,1 milijarde dolarjev) je leta 1993 soustanovil podjetje za finančne storitve VZ Group; Marcel Erni, Alfred Gantner in Urs Wietlisbach (vsak po 3,2 milijarde dolarjev) so soustanovili zasebno investicijsko podjetje Partners Group leta 1996; Guillaume Pousaz (7,8 milijarde dolarjev) pa je leta 2012 ustvaril plačilno platformo Checkout.com.

Panoga z največ milijarderji pa je zdravstvo, in sicer 15, kar kaže na to, kako švicarsko gospodarstvo sloni na storitvenem sektorju. Med njimi sta v Italiji rojena Ernesto Bertarelli (11,5 milijarde dolarjev) in njegova sestra Dona (7,4 milijarde dolarjev), katerih družina je leta 1977 svoje farmacevtsko podjetje preselila v Švico; Thomas Straumann (5,3 milijarde dolarjev), čigar dedek je ustanovil Straumann Holding, največjega svetovnega proizvajalca zobnih vsadkov; in Willy Michel (5,7 milijarde dolarjev), soustanovitelj podjetja Ypsomed, najbolj znanega po peresnikih za samoinjiciranje, ki se uporabljajo za zdravljenje vsega, od sladkorne bolezni do izgube teže in plodnosti. Podjetje s sedežem v majhnem mestu Burgdorf (17 tisoč prebivalcev) je v zadnjem poslovnem letu, ki se je končalo marca, podvojilo dobiček, predvsem zaradi naraščajočega povpraševanja po zdravilih za hujšanje.

Medtem so se v švicarski klub uvrstili tudi trije člani družine Grogg, ki stojijo za premoženjem farmacevtskega velikana Bachem, ter dva člana klana Oeri, ki stoji za farmacevtskim velikanom Roche.

Na seznamu tudi domača legenda

Skupno je 18 od 42 milijarderjev v državi svoje bogastvo ustvarilo z lastnimi močmi, namesto da bi ga podedovali. Med njimi so Rudolf Maag (sedem milijard dolarjev), ki je obogatel z medicinskimi pripomočki; Hansjörg Wyss (4,8 milijarde dolarjev), ki je leta 2012 prodal proizvajalca medicinskih pripomočkov Synthes podjetju Johnson & Johnson za 20,2 milijarde dolarjev; in Beda Diethelm (2,7 milijarde dolarjev), ki svoje bogastvo črpa iz proizvajalca slušnih aparatov Sonova.

Potem je tu še morda najbolj znan švicarski tajkun: teniška legenda Roger Federer, ki ga je Forbes leta 2025 imenoval za milijarderja, a se v zadnjem času giblje na robu kluba treh vejic, saj so se delnice züriške obutvene družbe On Holdings znižale. Federer, ki je vse življenje prebival v Švici, je svojo kariero začel na igriščih v Baslu in treniral v Švicarskem nacionalnem teniškem centru, preden je leta 1998 postal profesionalec. Osvojil je 20 naslovov Grand Slam v posamični konkurenci in si bogastvo nabral z donosnimi pogodbami z blagovnimi znamkami, kot so prodajalec oblačil Uniqlo, proizvajalec avtomobilov Mercedes in seveda ženevski proizvajalec ur Rolex.

“Vedno sem se počutil kot ambasador države,” je leta 2021 dejal Federer – zvezda dolgoletne švicarske turistične kampanje – in dodal: “Zelo sem ponosen, da sem od tod.”

Avtorja izvirnega članka sta Grace Chung in Giacomo Tognini.