Poznali smo jih po telefonih, zdaj so nevidna oprema v naših avtih

Posel Jan Artiček 23. avgusta, 2026 05.10
featured image

Kanadski BlackBerry je po izgubi trga mobilnih telefonov opravil dva ključna prevzema, s katerima je postal še bolj vseprisoten kot nekoč.

23. avgusta, 2026 05.10

Pred približno 20 leti so bili mobilni telefoni BlackBerry obvezna oprema v rokah hollywoodskih zvezdnikov in takratnega ameriškega predsednika Baracka Obame. Ko pa jih je s prestola izrinil Applov iPhone, se je kanadsko podjetje prelevilo v ponudnika programske opreme, ki je potrošnikom neznana, a danes strateško pomembna in celo bolj vseprisotna kot telefoni iz zlatih časov.

Od preoblikovanja v rast

BlackBerry je na svojem vrhuncu v prvem desetletju tega tisočletja obvladoval petino svetovnega trga mobilne telefonije; leta 2008 je dosegel najvišjo tržno vrednost v višini 83 milijard dolarjev. Danes je daleč od takšnega obsega, saj tržna vrednost znaša okrog 5,2 milijarde dolarjev. Vseeno pa lahko po desetletju, odkar so prenehali izdelovati telefone s prepoznavno tipkovnico tipa QWERTY, govorimo o preobratu.

Delnica BlackBerryja je namreč v zadnjem letu poskočila za več kot 130 odstotkov, podjetje pa je v prvem četrtletju poslovnega leta 2027, ki se je končalo 31. maja letos, prvič po devetih letih beležilo pozitivni denarni tok. Glavni izvršni direktor BlackBerryja John Giamatteo je za Financial Times (FT) dejal, da se iz obdobja transformacije premikajo v obdobje rasti.

Gonilo preobrata sta bila dva prevzema, ki ju je podjetje opravilo že v letih 2010 in 2014. S tema posloma se je BlackBerry pozneje razvil v ponudnika tehnologije za kriptirano komunikacijo, ki jo uporablja več kot 20 držav po svetu, vključno z največjimi članicami Nata, in ponudnika operacijskih sistemov, ki jih uporabljajo praktično vsi večji proizvajalci avtomobilov. Vse bolj se uveljavlja tudi v robotiki.

Osvojili avtomobilsko industrijo

Leta 2010 je podjetje, takrat imenovano še Research in Motion (pozneje se je preimenovalo v BlackBerry Limited), za približno 200 milijonov dolarjev prevzelo kanadskega razvijalca operacijskih sistemov QNX, ki je bil v lasti izdelovalca avdio opreme Harman International (danes del Samsunga). Prvotni namen prevzema je bil razviti programsko opremo za mobilne naprave in se razširiti v integracijo zabavne elektronike v avtomobile.

Slednje se je obrestovalo, saj je po zatonu BlackBerryjevega telefona s tipkovnico podružnica QNX postala ključni ponudnik operacijskih sistemov za povezljiva vozila, vključno s sistemi za avtonomno vožnjo. Danes je njihova tehnologija v več kot 275 milijonih vozil. “Skoraj vsak proizvajalec avtomobilov na svetu uporablja BlackBerry,” je za FT dejal Giamatteo in dodal, da se uporaba še povečuje v vseh večjih proizvodnih regijah.

Poleg avtomobilske industrije QNX dobavlja operacijske sisteme tudi v medicini, avtomatizaciji industrije, železnicah, logistiki, obrambi in robotiki. Prav robotiko in vzpon fizične umetne inteligence vidijo kot naslednjo veliko priložnost, saj – kot ugotavljajo v raziskavi – razvijalci teh sistemov največja ozka grla prepoznajo v programski opremi za upravljanje robotov, medtem ko beležijo hitro rast povpraševanja.

V zadnjem četrtletnem poročilu so zapisali tudi, da na področju fizične umetne inteligence sodelujejo z vodilnim izdelovalcem čipov za umetno inteligenco in največjim podjetjem na svetu, ameriško Nvidio.

Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama s telefonom BlackBerry
Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je svojčas prisegal na BlackBerry (Foto: PROFIMEDIA)

Varna komunikacija

Leta 2014 je BlackBerry prevzel še nemško podjetje Secusmart, ponudnika varne mobilne komunikacije, ki je postal drugi steber poslovanja pod imenom BlackBerry Secure Communications. V tem segmentu strankam omogoča, da zaščitijo svoje zaupne komunikacije (klice, sporočila, datoteke in metapodatke) s šifriranjem in stalnim preverjanjem identitete vsakega uporabnika. Obenem tudi okrepijo varnost naprav v omrežju in zagotovijo suveren nadzor nad infrastrukturo, bodisi na lokaciji ali v oblaku.

Kot piše na spletni strani podjetja, njihova tehnologija dosega standarde zveze Nato in ameriških obveščevalnih agencij. Med strankami navajajo več kot 20 držav, med njimi večje članice Nata, Japonsko, Savdsko Arabijo, Izrael in nekatere druge. Ta strateška usmeritev se je izkazala za preudarno zlasti v zadnjih letih, ko države v času geopolitičnih negotovosti pospešeno vlagajo v obrambo.

BlackBerry gre z novo smerjo po poti finske Nokie, ki je bila pred leti prav tako eden vodilnih proizvajalcev telefonov, dokler je pojav zaslonov na dotik ni pustil daleč zadaj. Nokia se je nato preusmerila predvsem v proizvodnjo infrastrukture za omrežja 5G, v zadnjem letu pa je tudi njena delnica poskočila: z lanskim prevzemom podjetja Infinera so okrepili svoj položaj na trgu optičnih omrežij, ki hitro raste zaradi umetne inteligence. Dodatno spodbudo je delnici dala tudi milijardna naložba Nvidie.

Po dolgem času v zelenem

BlackBerry je v zadnjem četrtletju ustvaril nekaj manj kot 153 milijonov dolarjev prihodkov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) se je povečal za 144 odstotkov in znašal 36,3 milijona dolarjev, prilagojeni čisti dobiček pa je bil pri 25,4 milijona dolarjev višji za 135 odstotkov na medletni ravni.

Denarni tok iz poslovanja je v četrtletju do konca maja znašal 4,6 milijona dolarjev, kar je prvi pozitivni odčitek od leta 2017. Za celotno poslovno leto podjetje napoveduje okrog 100 milijonov dolarjev prostega denarnega toka.

Prihodki so precej enakomerno razdeljeni med oba glavna stebra poslovanja. QNX je v prvem četrtletju ustvaril 72,3 milijona dolarjev prihodkov ob prav tako 26-odstotni rasti. BlackBerry Secure Communications pa je ustvaril 73,6 milijona dolarjev ob 24-odstotni rasti. Še sedem milijonov dolarjev je podjetje ustvarilo z licenciranjem, kar vključuje prihodke iz intelektualnih pravic za patente in dovoljenja za uporabo prepoznavne blagovne znamke.

V celotnem poslovnem letu podjetje pričakuje prihodke v razponu od 594 do 621 milijonov dolarjev, kar je več kot v dveh letih prej, a manj kot v 2024 (759,1 milijona dolarjev).

Stari telefon kot nišna dobrina

Telefone znamke BlackBerry so na vrhuncu popularnosti imenovali “crackberry”, saj da so bili zaradi svoje kakovosti zasvojljivi kot crack (različica kokaina). Znanilec njihovega konca je bil izid iPhona leta 2007, kmalu pa so kanadskega proizvajalca prehiteli tudi drugi ponudniki telefonov z zasloni na dotik, kot sta Samsung in Google.

Leta 2016 je BlackBerry dokončno prenehal izdelovati mobilne telefone in leta 2022 opustil tudi razvoj programske opreme zanje. Toda v zadnjih letih, ko se krepijo opozorila, da pametni telefoni in družbena omrežja negativno vplivajo na duševno zdravje in povzročajo zasvojenost, se nekateri uporabniki vračajo k telefonom s tipkovnicami.

Kot piše CNBC, si na Reddit forumu r/Blackberry okrog 25 tisoč uporabnikov izmenjuje nasvete o uporabi teh naprav, medtem ko so se na trgu pojavili tudi novi start upi, ki ponujajo podobne telefone s tipkovnicami.

To za zdaj ostaja nišen del trga mobilne telefonije. Uporabniki se za to možnost odločijo, ker želijo zmanjšati količino časa, ki ga preživijo pred zaslonom, tipkovnica pa pomeni “dodatno oviro zaradi nepriročnosti” in jih odvrača od doomscrollanja, kot se imenuje navada nenehnega drsenja po neskončnem zidu vsebin. Za druge je pomembno, da lahko te starejše telefone uporabljajo z žičnimi slušalkami, ki so v zadnjem času znova postale trend, tudi zaradi precej nižje cene od brezžičnih slušalk in manj motenj pri prenosu zvoka.