Tesla s prvim padcem letne prodaje daje priložnost kitajskemu tekmecu
Čeprav je ameriški velikan lani še vedno prodal največ električnih vozil, jih je kitajski proizvajalec BYD izdelal več in z rastjo prodaje hitro dohiteva vodilno Teslo.
Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla, ki ga vodi najbogatejši Zemljan Elon Musk, v 2024 ni uresničil napovedi o “zmerni rasti” prodaje, saj je ta prvič v zgodovini podjetja upadla, medtem ko se pionir na trgu električnih vozil sooča s slabim povpraševanjem, močno konkurenco iz Kitajske in neuspešnim lansiranjem novega cybertrucka.
Tesla je lani strankam dostavil 1,79 milijona vozil, od tega je bilo 1,7 milijona dveh najpopularnejših modelov 3 in Y, so v četrtek objavili pri Tesli. Številka je manjša od 1,81 milijona vozil, ki jih je podjetje prodalo v 2023.
Muskov glavni vir premoženja je sicer lani izdelal manj avtomobilov, kot jih je prodal, saj je letna proizvodnja znašala 1,773 milijona vozil. To pomeni, da je nekatera vozila, izdelana v 2023, prodal v 2024. V letni proizvodnji je tako že zaostal za glavnim tekmecem, kitajskim BYD, ki je v 2024 izdelal 1,778 milijona vozil.
Pri prodaji je Tesla obdržal vodstvo, saj je BYD prodal 1,76 milijona električnih avtomobilov. A to je za podjetje približno 12-odstotna rast, poleg tega kitajski tekmec proizvaja tudi priključne hibride, katerih prodaja se je okrepila za 72 odstotkov. Celotna prodaja tako imenovanih “novih električnih vozil” BYD-ja je znašala 4,27 milijona vozil, kar je 41-odstotna letna rast, poroča portal InsideEVs.
Težavno leto za Teslo
Za Teslo se je 2024 začelo s padcem prodaje na medletni ravni ob medlem povpraševanju in pomanjkanju nove ponudbe. Tesla se pri prodaji zanaša na svoja dva najbolj priljubljena modela, edini nov model od leta 2020 dalje pa je poltovornjak cybertruck, ki ga je Musk predstavil konec 2023. Ta zaradi svoje nišne narave ni opazno dvignil prodaje.
Mnoge vlagatelje je zmotilo tudi, da se je Musk ob finančnih objavah bolj ukvarjal z robotiko kot z električnimi avti, ki še vedno pomenijo glavni vir prihodkov za tehnološkega velikana. Podjetje je sicer obljubljalo, da v 2025 pripravlja nove modele, vključno z bolj cenovno dostopnim, a več za zdaj ni znano.
Povpraševanje medtem zavirajo visoke cene električnih vozil, visoke obrestne mere in počasno uvajanje polnilne infrastrukture na ključnih trgih, z izjemo Kitajske. Tesla tudi ne proizvaja hibridov. Se pa je po poročanju Reutersa Teslina prodaja na Kitajskem kljub tamkajšnji konkurenci lani povečala za 8,8 odstotka in dosegla rekordno raven.
V drugi polovici leta se je sicer prodaja Tesle izboljšala, v višave pa je poletela tudi Teslina delnica. A več kot 60-odstotna rast delnice do konca leta je bila bolj posledica Muskove vloge v novembrskih predsedniških volitvah v ZDA. Milijarder je v kampanji podprl republikanca Donalda Trumpa z več kot 200 milijoni dolarjev in po zmagi postal njegov svetovalec za vladno učinkovitost. Trumpova zmaga je dala pospešek Teslini delnici.
Po objavi letne prodaje vozil je delnica v četrtek upadla za sedem odstotkov, a nato v petek zopet pridobila izgubljeno.
Vzpon kitajskih proizvajalcev
BYD ni edini kitajski proizvajalec električnih vozil, ki je imel dobro leto. Že do konca novembra sta poleg BYD svoje napovedi letne prodaje presegla tudi Leapmotor in Xiaomi, je poročal CNBC.
Leapmotor, v katerem ima delež evropski Stellantis, je do konca novembra prodal 251 tisoč vozil, kar je preseglo letni cilj 250 tisoč vozil. Proizvajalec telefonov Xiaomi, ki je svoj prvi električni avto SU7 izdal šele marca lani, pa je do konca novembra presegel letni cilj 100 tisoč prodanih vozil in svojo napoved letne prodaje dvignil na 130 tisoč.
Na krilih domačih proizvajalcev električnih vozil je Kitajska postala največja izvoznica avtomobilov na svetu, s prvega mesta je izrinila Japonsko. Ti proizvajalci z domačega trga izrivajo mnoge uveljavljene avtomobilske znamke, kot sta nemški BMW in Volkswagen, in se širijo na tuje trge, tudi v Evropi.
A BYD in druščino vseeno čakajo izzivi. Odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden je na kitajska električna vozila uvedel 100-odstotne uvozne carine, kar za zdaj zapira ameriški trg za te proizvajalce. Tudi v EU veljajo carine za kitajske proizvajalce, a so te nižje, podjetja z BYD na čelu pa načrtujejo vzpostavitev proizvodnje na evropskih tleh.
