Srbska poslovna elita, ki raste (tudi) zaradi poslov z državo
Forbes Srbija piše o enajsterici srbskih poslovnežev, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 140 podjetij v Srbiji in tujini, pomemben del svojega poslovnega imetja pa je ustvarila na račun dobrih povezav s krogom srbskega predsednika Aleksandra Vućića.
Med 2020 in2022 so ta podjetja ustvarila tri milijarde evrov prihodkov in okoli 215 milijonov evrov čistega dobička. V Srbiji sodelujejo pri gradnji večjih cest, prenovi ali gradnji šol, bolnišnic, zdravstvenih domov, vrtcev, športnih dvoran, stadionov …
Podjetja enajsterice poslovnežev so imela konec leta 2022 okoli dve milijardi evrov premoženja, a tudi poldrugo milijardo evrov dolga.
Nenad Kovač
Gledano po prihodkih od prodaje ima največji imperij Nenad Kovač, lastnik podjetja Koefik. Začel je z uvozom mobilnih telefonov, danes ima razpršeno mrežo podjetij s področja telekomunikacij in trgovine s tehničnim blagom. Eno njegovih največjih podjetij Roaming Networks je imelo do lanskega leta podružnico tudi v Sloveniji.
Srbski poslovnež je javnosti postal znan po tem, ko je bilo njegovo podjetje del konzorcija, kateremu je mesto Beograd leta 2010 zaupalo posel upravljanja vozovnic za javni mestni promet (imenujejo ga sistem Bus plus).
Nikola Petrović
Kovač je bil poleg tega skupaj z Nikolo Petrovićem, nekdanjim direktorjem srbskega operaterja prenosnega omrežja Elektromreže Srbije in botrom srbskega predsednika Aleksandra Vučića, solastnik v podjetjih, ki so se ukvarjala z gradnjo malih hidroelektrarn. Primer sta družbi Mini Hydro Investment in Eco energo group, ki sta še vedno v večinski lasti Petrovićeve skupine EL&MI. Petrović je bil nekaj časa tudi direktor oziroma pravni zastopnik nekaterih Kovačevih podjetij.
Petrovićeva EL&MI Group je registrirana za proizvodnjo električne energije in ima deleže v več drugih podjetjih, ki gradijo male hidroelektrarne.
Zase rad pravi, piše Forbes, da “ni politik in funkcionar vladajoče stranke”, je pa v prijateljskih odnosih z aktualnim predsednikom Srbije. Leta 2015 se je znašel v središču afere s podjetjem za razvoj vetrnih elektrarn Continental Wind, katerega direktorica je bila Ana Brnabić, današnja predsednica srbskega parlamenta.
Dragoljub Zbiljić
Na seznamu je še en Kovačev sodelavec, predsednik uprave družbe Energotehnika Južna Bačka Dragoljub Zbiljić. Ta je po poročanju Forbes Srbija lastnik družbe Maneks, ki se ukvarja s trgovino z barvnimi kovinami.
Med drugim je bil porok za posojilo, ki ga je takratna opozicijska SNS najela pri Universal banki za namene volilne kampanje leta 2012. Zatrjuje, da nima članske izkaznice vladajoče SNS, je pa “iskren občudovalec tega, kar počne Aleksandar Vučić”.
Ivan Bošnjak in Stojan Vujko
Forbes je na seznam uvrstil lastnika ekipe Millennium Ivana Bošnjaka in Stojana Vujka. Podjetje Millennium Team je v preteklih letih, kot je navedeno v besedilu, sodelovalo pri izgradnji velikega števila infrastrukturnih in državnih projektov. Od megaprojekta Beograd na vodi, plinifikacije v mestih po vsej Srbiji, ki jo izvaja javno podjetje Srbijagas, izgradnje stanovanj za vojsko in policijo, sodeluje pa tudi pri gradnji objektov za potrebe EXPO 2027.
Prav tako, piše Forbes, je bila ekipa Millennium izbrana za podizvajalca več cestnih tras, ki se gradijo v Srbiji in jih kot glavni izvajalec dela eno od kitajskih državnih podjetij.
Ostoja Mijalović
Ostoja Mijalović je lastnik skupine OMR, ki ima v Srbiji najmanj 15 podjetij iz avtomobilske in finančne industrije. Je član vladajoče Srbske napredne stranke. Na parlamentarnih volitvah leta 2016 je bil kandidat za poslanca na listi Vučićeve stranke.
Zvonko Veselinović
Naslednji na seznamu “poslovnežev SNS” je Zvonko Veselinović, ki je povezan tudi z Milanom Radoičićem, kontroverznim poslovnežem s severa Kosova.
Veselinović je lastnik gradbenega podjetja Inkop s sedežem v Ćupriji in v zadnjih petih letih beleži močno rast prihodkov in dobička z infrastrukturnimi projekti. Med drugim je kot podizvajalec kitajskih državnih podjetij CCCC in Šandong sodeloval pri gradnji nekaterih cestnih odsekov po Srbiji.
Davor Macura in Dejan Burčula
Tu sta še lastnik Alta pay group Davor Macura ter lastnik gradbenega podjetja Termomont Dejan Burčula. Kot piše Forbes, je Burčula dobil posel gradnje covidnih bolnišnic v Batajnici, Novem Sadu in Kruševcu, nato pa še gradnjo tovarne cepiv.
Vučić je leta 2020 na svojem Instagram profilu objavil torto v obliki covidne bolnišnice, ki mu jo je poslal Termomont, poroča Forbes Srvija. Po raziskavi o največjih javnih naročilih v Srbiji v letu 2020 jih je bilo pet oddanih prav tej družbi, njihova vrednost pa je bila nekaj več kot 70 milijonov evrov.
Dejan Slijepčević
Dejan Slijepčević, lastnik projektantskega podjetja Gat iz Novega Sada, ki je bilo med drugim glavni projektant stadiona Dubočica v Leskovcu.
Slijepčević se je lani poleti nepooblaščeno znašel v poveljniško-operativnem centru ministrstva za notranje zadeve Srbije skupaj s takratnim ministrom policije in sedanjim ministrom za obrambo Bratislavom Gašićem in Vučićem. Poleg tega, piše Forbes, je bil Slijepčević aretiran v Republiki srbski in Črni gori zaradi poskusa vnosa večjih vsot denarja od zakonsko dovoljenih, sumili pa so, da je bil ta denar uporabljen za podkupovanje nekaterih volivcev.
Željko Drčelić
Na seznamu je tudi Željko Drčelić, čigar podjetje W.D. Concord west je sodelovalo pri projektih gradnje športnega centra Radnički v Beogradu, znanstveno-tehnološkega parka Niš, skoraj 14 tisoč kvadratnih metrov velikega Inštituta za kardiovaskularne bolezni Dedinje 2, stadiona v Zaječarju, mejnega prehoda Gostun, delalo je tudi na projektih v okviru beograjskega letališča Nikole Tesla ter letališča v Nišu.
