Sosedi plačujejo milijone za vzdrževanje zaseženih jaht ruskih oligarhov

V Tržaškem zalivu, nedaleč stran od slovenskih voda, domačinom pogled na pristanišče že štiri leta kazi ena največjih jadrnic na svetu, nekoč označena tudi za “najgršo jahto na svetu”. Ta je v lasti ruskega oligarha Andreja Igoreviča Melničenka, tržaškega župana pa moti, da več milijonov na leto za njeno vzdrževanje plačujejo italijanski davkoplačevalci, poroča CNN.

Približno 600 milijonov dolarjev vredna jadrnica, imenovana Sailing Yacht A, je bila marca 2022 na vzdrževalnih delih v Trstu, ko je zaradi ruske invazije na Ukrajino prišlo do uvedbe obsežnih sankcij proti Rusiji in zasegov ruskega premoženja. Zasežena je bila tudi Melničenkova 143 metrov dolga superjahta, ki je v tržaškem pristanišču nemudoma prepoznavna po treh jamborih, visokih kot osemnadstropna stavba.

Lani septembra je župan Trsta Roberto Dipiazza v okviru javne kampanje opozoril na vprašanje, kdo krije stroške priveza in vzdrževanja jahte. Označil jo je za “sramoto” ter zagrozil, da jo bodo prodali ali odpeljali iz pristanišča.

Dipiazza je za CNN pojasnil, da stroški vzdrževanja ladje – vključno s plačo za 20-člansko posadko, gorivom za generatorje, specializiranim čiščenjem, varovanjem in zavarovanjem – znašajo približno 30 tisoč dolarjev (27 tisoč evrov) na dan oziroma skoraj 11 milijonov dolarjev (9,8 milijonov evrov) na leto.

Lastnik bo moral stroške povrniti, toda kdaj?

Po italijanski zakonodaji je treba zaseženo ladjo ustrezno vzdrževati; ne smejo dopustiti, da bi zarjavela ali potonila. Če bodo sankcije proti Melničenku kdaj odpravljene, bo moral za vrnitev plovila povrniti vse nastale stroške.

“Sčasoma ga bo nakup nove jahte stal manj, kot če bi moral povrniti vse, kar smo mi porabili,” je dejal Dipiazza. “In kaj to pomeni za nas? Morda bomo to pošast morali financirati še leta.”

Melničenko, bankir in industrialec, katerega premoženje je ocenjeno na približno 20 milijard dolarjev, je poleti 2022 izpodbijal zaseg jahte. Trdil je, da plovilo ni v njegovi neposredni lasti, temveč v lasti družbe Valla Sails, ki je del sklada, ustanovljenega na pobudo njegove žene. Zadeva je leta 2022 prišla pred sodišče v Rimu, pozneje pa še pred Sodišče Evropske unije. Slednje je leta 2025 razsodilo, da ima Italija pravico obdržati jahto zaseženo – s tem pa tudi obveznost, da skrbi za njeno vzdrževanje.

Šeherezada

Sailing Yacht A ni edina ruska jahta, ki Italijanom povzroča stroške. V toskanskem pristanišču Marina di Carrara je zasidrana 142 metrov dolga superjahta Šeherezada. Skrita je za visokimi zidovi, kar zagotavlja njeno varnost in jo varuje pred pogledi radovednežev. Čeprav je uradno registrirana na Eduarda Hudainatova, vodilnega uslužbenca naftne družbe Rosneft, je pokojni ruski disident Aleksej Navalni podal verodostojne trditve, da je v resnici v lasti ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Kot kažejo signali transponderjev, ki jih je zabeležil portal Vessel Finder, je jahta 28. avgusta letos zapustila pristanišče in plula proti severu, v smeri italijanske riviere, pri čemer jo je spremljalo močno varovanje italijanskih varnostnih sil. Po desetih urah se je vrnila; po navedbah tiskovnega predstavnika družbe Italian Sea Group, v katere pristanišču je plovilo privezano, je šlo za tehnične preizkuse v okviru vzdrževalnih del.

Po podatkih portala Superyacht Times ima ta superjahta, vredna 700 milijonov dolarjev, med številnimi drugimi ugodnostmi tudi dve pristajalni ploščadi za helikopterje in bazen, ki ga je mogoče preurediti v plesišče.

Stroški priveza za Šeherezado so bili po ugotovitvah poravnani do konca septembra, a Italian Sea Group ne razkriva, kdo plačuje te stroške. Kot poročajo lokalni mediji, so davkoplačevalci v Toskani od trenutka zasega za vzdrževanje plovila – vključno s stroški za posadko, ki jo sestavljajo britanski in ruski državljani in se večkrat letno zamenja – namenili že več kot 15 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov).

Ko se je lani plovilu poskušala približati filmska ekipa, so jo odgnali z droni in vodnimi topovi. Dodatni stroški vključujejo varovanje, s katerim se zagotovi, da se nihče ne približa – in da plovilo med zasegom ne izpluje.

Še dve jahti v Liguriji

Med drugimi plovili, za katerih vzdrževanje plačuje Italija, je Lady M, 65-metrska superjahta v lasti Alekseja Mordašova, Putinovega sodelavca in večinskega delničarja Severstala, največjega ruskega jeklarskega in rudarskega podjetja. Forbes ocenjuje Mordašovo neto premoženje na skoraj 37 milijard dolarjev.

Lady M je zasežena v Imperii, v Liguriji ob meji s Francijo. Italijanske davkoplačevalce je doslej stala približno dva milijona dolarjev (1,8 milijona evrov), je za Forbes povedal Matteo Bonjean, namestnik direktorja pristanišča Marina di Imperia.

V bližini vzdržujejo tudi 42-metrsko superjahto Lena, ki je v lasti Genadija Timčenka, še enega Putinovega zaveznika.

Vsa zasežena plovila imajo posadke, ki vzdržujejo jahte, stroške pa krije italijanska vlada. Drugi stroški vključujejo uporabo klimatske naprave za preprečevanje nastajanja plesni v notranjosti.

Še več jaht po Evropi in svetu

Italija nikakor ni edina država v Evropi, ki se sooča s stroški zaseženih jaht. Nemčija ima 800 milijonov dolarjev vredno Dilbar, ki je bila nekoč v lasti sestre sankcioniranega ruskega magnata Ališerja Usmanova. Francija plačuje za vzdrževanje ladje Amore Vera sankcioniranega oligarha Igorja Sečina, Španija pa vzdržuje ladjo Tango, ki je v lasti sankcioniranega ruskega oligarha Viktorja Vekselberga.

Gibraltar je po poročanju Reutersa lahko na dražbi prodal 72 metrov dolgo ladjo Axioma ruskega jeklarskega magnata Dmitrija Pumpjanskega za približno 37,5 milijona dolarjev. ZDA so prodale več plovil, vključno z Amadeo, ki je v lasti dvakrat sankcioniranega ruskega politika Sulejmana Kerimova.

Vse države se ne odločijo plačati vzdrževanja, če tega ne zahtevajo njihovi nacionalni zakoni. Masivna 107 metrov dolga ladja Luminosity sankcioniranega Rusa Andreja Gurjeva, zasežena v Črni gori, je rjavela in gnila, kažejo slike, ki jih je na družbenih omrežjih objavilo podjetje Benetti Yachts, ki je ladjo zgradilo. Črna gora je leta 2024 poskušala prodati jahto za 135 milijonov evrov, vendar je bila prodaja na koncu blokirana in jahta še vedno hira v marini Porto Montenegro v Tivatu.

Italijanska premierka Giorgia Meloni odločno podpira ohranitev sankcij proti ruskim oligarhom, povezanim s Putinom; prejšnji mesec je italijanski senat opozorila, da bi bilo vsakršno popuščanje ali sklepanje dogovorov z Moskvo “zelo tvegana odločitev”. Številni drugi, med njimi tržaški župan Dipiazza, menijo, da davkoplačevalcem ne bi bilo treba kriti stroškov vzdrževanja igrač ruskih oligarhov, še piše CNN.