Slovensko gospodarstvo lani s padcem dobička

Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 6,5 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za en odstotek in realno za tri odstotke manj kot predlani. Prihodki so bili s 144,6 milijarde evrov nominalno na enaki ravni, realno pa dva odstotka nižji. Neto dodana vrednost na zaposlenega je porasla za štiri oziroma dva odstotka, poroča STA.

“Nič izrazito posebnega. Mislim, da je to dobro, ker so na kratek rok posebnosti ali izrazita odstopanja praviloma slaba (…) Torej povprečno leto, kar je ob vseh turbulencah okrog nas dobro znamenje,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani strnil vodja sektorja za statistiko in informiranje na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Miran Vičič.

Dobiček povečale le mikro družbe

Kot kažejo podatki iz oddanih letnih poročil 72.559 gospodarskih družb, so imele nižji neto čisti dobiček – ki je razlika med skupnim dobičkom in skupno izgubo gospodarskih družb – družbe vseh velikosti z izjemo mikro družb.

Velike družbe so beležile 3,16 milijarde neto čistega dobička (nominalno minus tri odstotke), srednje velike 1,03 milijarde evrov (minus osem odstotkov) in majhne družbe 1,45 milijona evrov (minus deset odstotkov). Pri mikro družbah pa je neto čisti dobiček poskočil za 51 odstotkov na okoli 890.000 evrov, navaja STA.

Največ neto čistega dobička so ustvarile gospodarske družbe v osrednjeslovenski regiji, 3,24 milijarde evrov oziroma nominalno tri odstotke več. Najbolj je porasel v pomurski regiji, za 24 odstotkov na 162,9 milijona evrov, višji je bil še v podravski (za 10 odstotkov na 574,1 milijona evrov) regiji, v jugovzhodni Sloveniji (za pet odstotkov na 666 milijonov evrov) in koroški regiji (za dva odstotka na 80,9 milijona evrov). Največji padec je bil v zasavski regiji, in sicer za 38 odstotkov na 65,5 milijona evrov.

Dobički v energetiki za skoraj pol manjši

Z vidika dejavnosti izstopa padec dobičkonosnosti v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, kjer je neto čisti dobiček upadel za 48 odstotkov na 253,2 milijona evrov. “Ocenjujem, da je to delno povezano tudi z ukrepi vlade, ki je omejevala cene,” je po poročanju STA dejal Vičič.

Do padca je prišlo med drugim tudi v poslovanju z nepremičninami (za 15 odstotkov na 191,2 milijona evrov) ter v prometu in skladiščenju (za šest odstotkov na 518,4 milijona evrov). Najvišjo rast so imeli v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, za 86 odstotkov na 26,7 milijona evrov.

V dejavnostih, kjer se ustvari največ neto čistega dobička, so bila gibanja različna: v predelovalnih dejavnostih je upadel za 13 odstotkov na 1,83 milijarde evrov, v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil pa je porasel za pet odstotkov na 1,25 milijarde evrov.

So se pa v obeh dejavnostih prihodki zvišali, in sicer v trgovini za odstotek na 46,42 milijarde evrov, v predelovalnih dejavnostih pa za dva odstotka 42,69 milijarde evrov.

Manjša prodaja doma in na tujem

Prihodki v oskrbi z električno energijo, plinom in paro so bili z 9,82 milijarde evrov nižji za 23 odstotkov, piše STA.

Skupni prihodki od prodaje na domačem trgu so se znižali za odstotek na 80,1 milijarde evrov. Prodaja na tujih trgih je bila z 58,6 milijarde evrov prav tako nižja za odstotek, pri čemer je na trgih EU upadla za tri odstotke na 43,6 milijarde evrov, na trgih zunaj EU pa porasla za pet odstotkov na 15 milijard evrov.

Večja dodana vrednost družb na zaposlenega

Skupna neto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega je znašala 63.780 evrov, s čimer je bila nominalno za štiri odstotke in realno za dva odstotka višja kot predlani. Vičič razloge vidi v vlaganjih v podjetjih, saj običajno boljša oprema ob približno enakem številu zaposlenih poveča storilnost, ter v zvišanju plač, ki so nominalno porasle za sedem oziroma realno za pet odstotkov.

Dodana vrednost je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, znašala je nekaj manj kot 185.000 evrov (za odstotek). Kaže, da je kljub padcu prihodkov in dobička tu še kar nekaj rezerve, je dejal Vičič.

Krepko nad povprečjem je bila neto dodana vrednost na zaposlenega v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 10 odstotkov na okoli 128.300 evrov) ter v poslovanju z nepremičninami (za sedem odstotkov na okoli 127.500 evrov). V predelovalnih dejavnostih je bila z 62.500 evrov štiri odstotke nad predlansko.

Samostojni podjetniki (brez tako imenovanih normirancev) so ustvarili 515 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka in 6,59 milijarde evrov prihodkov. Oboje je bilo sedem odstotkov več kot predlani, poročilo Ajpesa povzema STA.

Pričakovati gre povečanje števila stečajev

Lani je bilo začetih 999 stečajev, kar je 127 oziroma 15 odstotkov več kot predlani. Kot je dejal direktor Ajpesa Tomaž Klemenc, relativno občutno povečano število stečajev že nakazuje na nekoliko poslabšane razmere.

Podatki za prvo trimesečje letos kažejo na vedno večjo negotovost in z določenim časovnim zamikom se bodo zaostreni pogoji verjetno odražali tudi v povečanju števila stečajev, meni Klemenc.

V prvih treh mesecih letos je bilo začetih 275 postopkov zaradi insolventnosti, kar je rahlo več kot v prejšnjih treh letih, od tega je bilo 258 stečajev.

Je bil pa marca na mesečni ravni opazen skok števila pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, z 2461 na 2753, kar bi lahko bil prvi znak poslabšanja razmer, a je na podlagi enomesečnih podatkov še prezgodaj za zaključke, je dejal Vičič. Prej bi na krizne razmere po njegovih besedah verjetno kazal morebiten padec prodaje, a bo to bolj jasno na podlagi četrtletnega poročanja, še navaja STA.