Preobrat: dizel pri nas dražji kot na Hrvaškem, posledice so tu

Na Hrvaškem je cena dizla zadnje tedne 1,28 evra za liter, medtem ko pri nas zunaj avtocest stane 1,44 evra, na avtocesti pa okoli 1,65 evra (cene se med trgovci malce razlikujejo).

S točenjem pri južnih sosedih lahko torej pri polnjenju 50-litrskega rezervoarja prihranite osem evrov, za tranzitne potnike, ki verjetno pogosto niti ne vedo za regulacijo zunaj slovenskih avtocest, pa lahko prihranek preseže 18 evrov.

Pri bencinu je razlika manjša; pri nas stane 1,418 evra zunaj avtocest in 1,666 evra na avtocestah, na Hrvaškem pa 1,39 evra za liter.

Podobno kot Slovenija tudi Hrvaška regulira cene goriv. Hrvaška vlada Andreja Plenkovića določa tako najvišje marže kot tudi najvišje maloprodajne cene za bencin (eurosuper 95), dizel in ‘plavi dizel’, ki ga točijo kmetje in lastniki plovil. Iz regulacije, ki velja tudi na avtocestah, so izvzeta premijska goriva, a le, če ponudnik na prodajnem mestu nudi tudi regulirano gorivo. Trenutno bi bila na Hrvaškem cena dizla brez regulacije 1,39 evra za liter (11 centov več), cena bencina pa 1,41 evra (dva centa več).

Cenejši uvoz, a višja končna cena

Podrobnejši vpogled v sestavo cen pa pokaže, da ima Hrvaška nižje cene dizla, kljub temu da je cena goriva brez davščin pri nas nižja, da ima Hrvaška višji davek na dodano vrednost (DDV) in da trgovcem dopušča višjo maržo za gorivo.

Pri analizi smo se naslonili na podatke o cenah goriv po Evropi, ki jih tedensko objavlja Evropska komisija. Zadnji podatki so bili objavljeni v ponedeljek, 5. maja.

Pri tem povejmo, da se cene goriv v statistiki Evropske komisije ne ujemajo s cenami na črpalkah na ta dan, temveč gre za povprečje cen pri trgovcih, ki pokrivajo 95 odstotkov prodaje na slovenskem oziroma hrvaškem trgu, v tednu pred objavo podatkov (v našem primeru od 28. aprila do 4. maja).

Pri nas je za to obdobje poročana cena dizla 1,465 evra, na Hrvaškem pa 1,424 evra na liter, kar je manjša razlika kot pri cenah na črpalkah.

V ceni goriva je všteta cena samega goriva, marža trgovca, različne dajatve (pri nas denimo trošarine prispevek za obnovljive vire energije, okoljska dajatev), DDV.

Podatki Evropske komisije kažejo, da je cena dizla brez davkov pri nas za skoraj 10 odstotkov nižja kot pri južnih sosedih. Tudi marže, ki jih v obeh državah določa vlada, so pri nas nižje. Na Hrvaškem od sredine lanskega leta marža za dizel in za bencin znaša 15,45 centa na liter, medtem ko si pri nas trgovci lahko pri vsakem litru prodanega goriva vzamejo malenkost manj kot deset centov.

Posledično lahko sklepamo, da je pri nas dizel dražji zaradi davščin in dajatev, ki pomenijo že okoli 57 odstotkov cene za liter tega pogonskega goriva. Trošarine, ki so najpomembnejša davščina v strukturi cene goriva, so trenutno pri 0,46 evra za liter dizla, kar pomeni, da predstavljajo približno tretjino končne cene. Lani septembra so se nekoliko znižale, a le zato, ker je vlada takrat – prvič po njeni uvedbi v letu 2018 – zvišala okoljsko dajatev. Dvignila jo je s 4,7 centa na liter na okoli osem centov na liter goriva, z znižanjem trošarin pa delno ublažila učinek na končno ceno.

Gorivo (in ostalo) raje kupijo na Hrvaškem

Vprašanje je, ali lahko razlike v ceni goriva med Slovenijo in Hrvaško v turistični sezoni zmanjšajo izplen za proračun. Večletna primerjava cen dizla (spodnji graf) pokaže, da ima Slovenija od lanskega avgusta višjo ceno dizla kot Hrvaška, medtem ko je pred tem večino časa veljalo obratno. Če bodo zaradi višjih cen tranzitni potniki gorivo točili na Hrvaškem, bo Slovenija izgubila del trošarinskih prihodkov.

Petrol, ki je na obeh trgih močno prisoten – v Sloveniji ima 318 črpalk, na Hrvaškem 203 –, že v letnem poročilu za lansko leto poroča, da je na Hrvaškem beležil “visoko rast” prodaje goriv, ki jo je spodbudila tudi nižja cena goriv v primerjavi s sosednjimi državami. “Zaradi tega so se tranzitni kupci raje odločali za nakupe v tej državi namesto v Sloveniji,” navaja trgovec. Tudi pri prodaji trgovskega blaga ugotavlja, da so tranzitni kupci “namesto prodajnih mest v Sloveniji obiskovali prodajna mesta na Hrvaškem”.

MF: Prihodki od trošarin rastejo

Na ministrstvu za finance pravijo, da na eni strani skrbijo za dostopnost maloprodajnih cen v primerjavi s sosednjimi državami, na drugi strani pa za zagotavljanje stabilnih javnofinančnih prihodkov. “Pri tem ni pomembna le trenutna primerjava cen v sosednjih državah, temveč tudi dolgoročna trajnostna usmeritev, ki vključuje energetski prehod, zmanjšanje ogljičnega odtisa ter dosego okoljskih ciljev,” pravijo. Kot je razumeti, z višanjem dajatev poskušajo zmanjšati privlačnost fosilnih pogonskih goriv oziroma – kot v primeru okoljske dajatve – v ceno vračunati strošek vpliva na okolje.

“Primerjalno gledano so cene bencina in dizla na Hrvaškem res nižje kot v Sloveniji,” ob tem priznavajo na ministrstvu, “so pa višje v Italiji in v Avstriji, medtem ko so na Madžarskem primerljive cenam v Sloveniji”. Dodajajo, da je pomemben predvsem premislek, kako obremenitev vpliva na slovenske potrošnike ter na konkurenco v gospodarskih sektorjih, kjer so stroški goriva ključni dejavnik.

Na vprašanje, ali zaradi primerjalno višjih cen goriva kot na Hrvaškem obstaja tveganje izgube dela prihodkov od trošarin v poletnem času, ko je veliko tranzita, pa navajajo, da “je bilo v letu 2022 iz naslova trošarin od energentov in električne energije pobranih okoli 849,3 milijona evrov, v letu 2023 za skoraj 25 odstotkov več (1.056,4 milijona evrov) ter v letu 2024 še nekoliko več (1.061,2 milijona evrov), pri čemer večina prihodkov iz naslova trošarin odpade na bencin in dizel”. To po navedbah ministrstva dokazuje, da kljub višjim cenam goriv na trgu tranzit in povpraševanje po gorivih ostajata na dovolj visoki ravni, da zagotavljata stabilne prihodke iz trošarin.