Učil se je v turški vasici, nato pa osvojil Ameriko

V majhni vasi na vzhodu Turčije se je med odraščanjem učil, kako njegova družina izdeluje sir in jogurt. Zdaj je milijarder z najbolj prodajano znamko jogurta v ZDA.
Milijarder in ustanovitelj podjetja Chobani je sklenil, da bo v celoti stavil na ameriško proizvodnjo. Glavni direktor Hamdi Ulukaya je prejšnji teden položil temeljni kamen za novo sodobno tovarno v podeželskem, severnem delu zvezne države New York, ki bo proizvajala 500.000 ton jogurtov, smetane in drugih izdelkov Chobani na leto.
Ulukaya pravi, da bo v projekt v celoti vložil 1,2 milijarde dolarjev, načrt pa je objavil le mesec dni po tem, ko je razkril, da bo v širitev tovarne Chobani v Idahu vložil 500 milijonov dolarjev – in pravi, da je to šele začetek.
Vse izdelke naredijo sami
“Veliko dobre hrane je, ki ni dostopna vsem,” je 52-letni Ulukaya povedal za revijo Forbes, ko je govoril o širitvi. “In če že ugotoviš, kako jo narediti dostopno vsem, je najtežji del pri tem zagotoviti dovolj velike proizvodne zmogljivosti.”
“Vse delamo sami znotraj podjetja,” nadaljuje. “Popolnoma vse izdelke naredimo sami. To je zahtevno, ker to pomeni, da je treba imeti dovolj tovarn.”
Chobani je s tremi milijardami dolarjev letnega prihodka in 20-odstotnim povečanjem prodaje jogurta v lanskem letu najbolje prodajana blagovna znamka jogurta v Ameriki in je v položaju, ki mu ga lahko zavida večina prehrambnih podjetij. Chobani, ki je leta 2023 za 900 milijonov dolarjev kupil podjetje La Colombe coffee, je ena največjih blagovnih znamk v industriji potrošniških izdelkov v lasti posameznika. Premoženje Ulukaye, priseljenca iz Turčije, ki je lastnik večinskega deleža podjetja, ocenjujejo na 2,4 milijarde dolarjev.
Skoraj sto milijonov državnih spodbud
Ulukaya zdaj izkorišča svoj vpliv za krepitev svoje navzočnosti na severovzhodu zvezne države New York v času, ko se regija sooča s pravim eksodusom kmetovalcev, ki pridelujejo mleko. Chobani in urad guvernerja New Yorka to naložbo označujeta za največjo v državi na področju proizvodnje naravne hrane.
Novo tovarno bo izključno iz lastnih sredstev financiral Chobani sam. Tiskovni predstavnik podjetja je dejal: “Gre za večletne projekte, za katere trenutno ne potrebujemo dodatnega zadolževanja.” Poleg tega so na voljo spodbude države New York, ki vključujejo 73 milijonov dolarjev davčnih olajšav v obdobju desetih let in 22 milijonov dolarjev iz programa za gospodarski razvoj Fast NY, ki je že pripravljen za izvedbo.

Olajšanje za mlekarske kmetije
Nova tovarna bo zasnovana za predelavo do 6.000 ton mleka na dan, kar pomeni, da bo Chobani, ki je že zdaj največji kupec mleka v državi New York, povečal svoje letne potrebe za približno tri milijone ton. To bo ogromna pomoč za preživele mlekarske kmetije v regiji. Številne med njimi so v težavah, saj so nestabilne cene in konsolidacija industrije mnoge kmetije prisilile v stečaj, medtem ko so glavni konkurenti, kot je Danone, prekinili pogodbe ali pa se iz regije popolnoma umaknili.
“Naša regija se sooča z resnično edinstvenimi izzivi,” pravi Gary Hirshberg, ustanovitelj podjetja Stonyfield Organics, ki izpostavlja višje stroške energije in krme za krave molznice. “Naložbe so nujno potrebne. Izgubili smo veliko mlečne infrastrukture. Zato je vsaka večja naložba v mlečno industrijo na tem območju samo dobra stvar.”
Obenem opozarja, da nabava dodatnih količin konvencionalnega mleka ne rešuje problema, ker se to prodaja po tako nizkih cenah. Za kmete bi bila veliko boljša rešitev pridelava ekološkega mleka, zlasti za tiste na severovzhodu zvezne države, kjer so kmetije veliko manjše kot na zahodni obali. Dodaja, da kmetje potrebujejo višjo odkupno ceno, ki jo prinaša ekološko mleko. Tako lahko majhni družinski kmetje še vedno zaslužijo dovolj denarja za ohranitev posla in preživetje v primeru pretresov v industriji. Trenutno pa primanjkuje ekološkega mleka. “Prav tu so potrebna vlaganja,” pravi Hirshberg.
Predvidenih tisoč novih delovnih mest
A se je Chobani namesto tega odločil za množično proizvodnjo. Ko bo dokončan, bo 130.000 kvadratnih metrov velik obrat v mestu Rome v zvezni državi New York imel zmogljivost do 28 proizvodnih linij. Novi obrat, ki stoji na 60 hektarjih velikem zemljišču, na območju nekdanje letalske baze Griffiss, bo Chobanijeva druga tovarna v tej zvezni državi in bo predvidoma ustvarila 1.000 delovnih mest za polni delovni čas.
Obrat v mestu Rome v zvezni državi New York bo imel zmogljivost do 28 proizvodnih linij.
“Proizvodnja hrane v velikem obsegu zahteva proizvodne obrate, infrastrukturo in še kaj, kar je zelo težko zgraditi,” pravi Ulukaya. “Več časa posvečamo osnovam poslovanja. Da bi lahko prešli na raven višje, je treba poskrbeti za osnove.”
Te obsežne naložbe v infrastrukturo za Ulukaya pomenijo zaključek nekega kroga. Rodil se je v kurdski kmečki družini, v majhni vasi na vzhodu Turčije. Med odraščanjem se je učil, kako njegova družina izdeluje sir in jogurt. Leta 1994 se je preselil v New York in študiral angleščino. Pozneje ga je oče prosil, naj začne uvažati družinski sir feta, potem ko je ugotovil, da je kakovost sira, ki so ga prodajali v ZDA, slaba. Ulukaya je nato v majhni tovarni v zvezni državi New York začel izdelovati svoj sir feta, vendar se je posel komajda izšel.
Priložnost v opuščeni Kraftovi tovarni
Prava zamisel se je pojavila leta 2005, ko je takrat 33-letni Ulukaya po naključju naletel na oglas za prodajo tovarne jogurtov s polnimi skladišči zalog v South Edmestonu, v New Yorku, približno uro vožnje stran od nove tovarne. Takrat 84 let staro tovarno je podjetje Kraft zaprlo in po ogledu je Ulukaya dobil navdih, da bi ji vdihnil novo življenje. Čeprav mu je odvetnik to odsvetoval, je obrat kupil s posojilom za mala podjetja.
Dve leti je izpopolnjeval recept za grški jogurt, preden je leta 2007 poslal prve zaboje v trgovino na Long Islandu. Od takrat je Chobanijev grški jogurt hitro postal uspešnica na prodajnih policah, med drugim tudi zaradi manjše vsebnosti sladkorja in večje količine beljakovin, kot jih je imel tiste čase priljubljeni jogurt, izdelan na ameriški način.
Proizvodnja hrane v velikem obsegu zahteva proizvodne obrate, infrastrukturo in še kaj, kar je zelo težko zgraditi.
Hamdi Ulukaya, Chobani
Največja tovarna jogurtov na svetu
Ko je Ulukaya kot pionir povzročil velik premik na področju jogurtov, so tudi tekmeci začeli svoje jogurte označevati kot grške. Vendar so bili kupci zmedeni. Nekakovostni izdelki so uničevali ugled grškega jogurta, zaradi prenasičenosti blagovnih znamk pa se je položaj še poslabšal. Vendar je Chobani vztrajal in ohranil svojo bazo kupcev ter iz tega boja izšel močnejši.
V tistem obdobju je Ulukaya dajal prednost proizvodnji v zvezni državi New York, a je leta 2012 v Twin Fallsu, v Idahu, zgradil prvo tovarno na severozahodu države, ki je stala 450 milijonov dolarjev in so jo takrat razglasili za največjo tovarno jogurtov na svetu. Chobani je takrat pravkar presegel milijardo dolarjev letnih prihodkov, razširjena infrastruktura pa je Ulukayu omogočila, da se je osredotočil na kakovost, medtem ko se je večina njegovih tekmecev obrnila na pogodbene proizvajalce, ki so prodajali že pripravljene formule.
“Kot ustanovitelj si prizadevam zagotoviti, da bo sistem še vedno deloval na podjetniški način, vendar bo imel tudi strukturo,” pravi Ulukaya.
Ohranja lastniški nadzor
Ker so naložbe v infrastrukturo postale ključne za strategijo Hamdija Ulukaya, je bilo zanj ključno tudi, da ohrani večinski nadzor. Izogibal se je prevelikemu številu zunanjih vlagateljev, saj mnogi med njimi dajejo prednost kratkoročnim donosom pred dolgoročnimi naložbami v lastno proizvodnjo. “To podjetje nikoli ne bo del nobenega drugega podjetja. Nikoli,” pravi. “Zasnovano je tako, da bo dolgo, dolgo služilo ljudem in jim zagotavljalo dobro hrano.”
Zdaj, ko Ulukaya hkrati izvaja dve veliki prenovi proizvodnih zmogljivosti – v Idahu in New Yorku -, se njegova vizija začenja uresničevati v celoti. “V življenju lahko marsikaj dosežemo, a če ne moremo svojim otrokom zagotoviti dobre hrane, to ni uspeh,” pravi Ulukaya. “Chobani je prehransko podjetje prihodnosti,” še dodaja.
Avtorica članka je Chloe Sorvino.