Prihajajo vroči meseci: kako zaščititi delavce, ki so najbolj na udaru

Prihajajo poletni meseci, ki za delavce, ki delajo večinoma na prostem, pomenijo veliko tveganje za zdravje, opozarjajo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana. Na to so te dni opozorili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Na udaru so predvsem gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, policisti, vojaki in številni drugi.

Večje tveganje za kožnega raka

Na inštitutu poudarjajo tveganja tako izpostavljenosti toplotnemu kot UV-sevanju.

“Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni dva- do trikrat višjemu odmerku UV-sevanja kot drugi. S tem imajo tudi več tveganj za razvoj določenih zdravstvenih težav, denimo na koži ali na očeh,” pojasnjuje Ajda Erzar, dr. med., z inštituta.

Ocene Svetovne zdravstvene organizacije so pokazale, da poklicna izpostavljenost delavcev UV-sevanju poveča možnost za razvoj nemelanomskega kožnega raka (to je pogostejša, laže ozdravljiva oblika) za 60 odstotkov.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije poklicna izpostavljenost delavcev UV-sevanju poveča možnost za razvoj nemelanomskega kožnega raka za 60 odstotkov.

Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka se Slovenija uvršča med države, kjer je delež melanoma (najnevarnejša oblika kožnega raka, ki se hitro širi na druge organe), povezanega z UV-sevanjem, okoli 90-odstoten. To nas umešča na 6. mesto v Evropi, opozarjajo na inštitutu. Melanom predstavlja približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka.

Težave zaradi visokih temperatur

Kot poudari Erzar, so pri temperaturi 26 stopinj Celzija toplotne obremenitve že tolikšne, da lahko povzročijo težave, kot so upad koncentracije pri delu, kar lahko pripelje do poškodb, več bolniških.

Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko zaradi prekomernega znojenja in nezadostnega vnosa tekočine povzroči nezmožnost vzdrževanja normalne telesne temperature, dehidracijo in pregrevanje telesa. To vodi v slabost, glavobol, omotičnost, vročinske krče, v najtežjih primerih tudi v vročinsko kap, ki zahteva nujno medicinsko pomoč, opozarjajo na inštitutu.

V Nemčiji kožni rak priznan kot poklicna bolezen

Številk o tem, koliko zaposlenih je pri nas izpostavljenih tovrstnim sevanjem, posebej za Slovenijo ni, le za celotno EU, pravi Erzar. Po teh podatkih je okoli 20 odstotkov delovne sile izpostavljene UV-sevanju. Če bi delež preslikali na Slovenijo, gre za okoli 180.000 delavcev. “V Sloveniji je problem, da se ne beleži sistematično, na primer, ali se pri gradbenih delavcih pogosteje pojavljajo bolezni, ki so povezane z UV-sevanjem,” poudari Erzar.

V nekaterih evropskih državah se kot poklicno obolenje lahko prizna tudi bolezni, ki so nastale zaradi izpostavljenosti UV-sevanju. Na primer, v Nemčiji kožni rak priznavajo kot poklicno bolezen, prav tako na Danskem in Hrvaškem, pri nas ne, pojasni sogovornica in doda, da je v Nemčiji v skupini poklicnih rakov kožni rak na prvem mestu.

“Mednarodna agencija za raziskave raka je UV-sevanje uvrstila v prvo skupino karcenogenosti, kar pomeni, da imamo nedvoumno dovolj dokazov, da UV-sevanje pri človeku povzroča raka,” pove Erzar.

Po podatkih Onkološkega inštituta v Sloveniji sicer za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.

Delodajalci niso dovolj ozaveščeni

“Raziskav nimamo, občutek pa je, da delodajalci niso dovolj ozaveščeni o teh nevarnostih. Na gradbiščih je mogoče videti delavce, ki niso ustrezno zaščiteni. Tudi v ambulantah opažamo, da imajo ljudje veliko kožnih sprememb, ki so posledica dolgotrajne izpostavljenosti sončevi svetlobi. Imamo tudi primere opeklin pri delavcih, ker delajo brez ustrezne zaščite,” pravi Erzar.

Pojasni še, da se lahko pojavijo akutne bolezni, kot že omenjene opekline, in kronične, ki se lahko razvijejo čez nekaj let. “Delavec lahko vse življenje dela na gradbiščih, a se mu bolezen lahko razvije šele, ko je upokojen. To je problem, ker se ljudje ne zavedajo dobro poznejših posledic.”

Kako se zaščititi

Na inštitutu svetujejo vrsto ukrepov za zaščito delavcev, ki so izpostavljeni vročini in UV-sevanju:

• Če delovni proces omogoča, naj se delo organizira tako, da se skrajša čas izpostavljenosti soncu od 10. do 16. ure. To pomeni zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci.
• Delovišče je treba opremiti s premičnimi senčniki ali zastori. V nasprotnem primeru je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih “oazah” naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje voda. “Imeli smo primer, ko so delavci tlakovali neki trg, delodajalec pa jim je postavil ustrezna senčila. Niso vsi ukrepi primerni za vsa podjetja, treba je biti tudi malo iznajdljiv in praktičen,” pravi Erzar.
• Delavec mora imeti ustrezno obleko, ki pokriva čim večji del telesa in je lahka in ohlapna. Poleg tega mora imeti na voljo sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Z njo si zavaruje dele telesa, ki niso zaščiteni z obleko, pravi Erzar. Delavcem naj bodo kreme na voljo na vidnih mestih in tam, kjer se zbirajo pred odhodom na delo ali med njim, delodajalcem svetujejo na Inštitutu.
• Pokrivala naj imajo podaljšan zadnji del, da seže čez vrat. “V ambulantah opažamo, da imajo delavci spremembe na vratnem delu kože, ker se tudi pozabijo namazati. Svetujemo tudi sončna očala,” pravi Erzar.
• Delavcem je treba zagotoviti ustrezno količino nesladkane tekočine. Po priporočilih Inštituta naj bi delavci pri fizičnem delu na prostem spili kozarec tekočine na vsakih 15 do 20 minut oziroma od šest decilitrov do enega litra na uro.
• Poleg tega naj delodajalci zaposlene nenehno spodbujajo k uporabi zaščitnih sredstev, pogosto pregledujejo delovišča, ali je zaščita ustrezna, namestijo opomnike na delovnih strojih in na mestih za počitek. Zaposlene naj ozaveščajo z letaki in zloženkami o tveganjih za zdravje in možnostih zaščite pred soncem.

Neustrezno ukrepanje ne nazadnje lahko pomeni škodo tudi za podjetje. “Zmanjša se delovna storilnost in poveča verjetnost bolniškega staleža v primeru bolezni. To povzroča finančne stroške in težave z organizacijo delovnega procesa v podjetju,” poudari Erzar.

Dars z vrsto ukrepov

Poročilo inšpektorata za delo za lani ne beleži posebej primerov kršitev za delo v vročini.

Med tistimi, ki so najbolj na udaru, so, kot omenjeno na začetku, gradbinci. Na več gradbenih podjetjih smo poslali vprašanja o zaščitnih ukrepih za svoje zaposlene. Odgovorili so edino z Darsa, kjer pravijo, da delavcem na terenu posvečajo posebno skrb v vseh letnih časih.

“V vročih dneh pa je še posebej poskrbljeno za vzdrževalce avtocest in hitrih cest, ki pretežno opravljajo delo na prostem. Zanje v poletnih dneh že vrsto let veljajo naslednji ukrepi:

– Začetek delovnega časa lahko vodja avtocestne baze v primeru napovedanih vročih dni premakne s 6.30 na peto uro, zaključek delovnega časa pa s 14.30 na 13.00.

– Delavci prejmejo dodatno osebno varovalno opremo. To so zaščitna sončna očala, lahka pokrivala z zaščito za vrat, lahko zaščitno obutev za delo v vročini in lahko (tanjšo) osebno varovalno obleko.

– Delavce redno oskrbujejo s hladnimi napitki.

– Odgovorne osebe lahko v primeru višjih temperatur odredijo krajše odmore v klimatiziranih vozilih.

Prav tako, še pravijo v Darsu, imajo zaščitna pokrivala in sončna očala cestninski nadzorniki. Poleg tega so vsa vozila cestninskega nadzora opremljena s klimatskimi napravami, v vseh vozilih so hladilne torbe z ohlajeno pijačo. V primeru vročine se tudi lahko za nekaj časa umaknejo v ohlajeno klimatizirano vozilo. Tudi zanje velja možnost prerazporeditve delovnega časa.