Pošta Slovenije lani po več kot desetletju zabredla v izgubo
Medtem ko sta tako skupina kot družba Pošta Slovenije lani povečali prihodke, je bil čisti dobiček skupine pol manjši kot leta 2024, družba Pošta Slovenije pa je po 12 letih lansko leto končala v rdečih številkah.
Skupina Pošta Slovenije je v letu 2025 ustvarila 534,6 milijona evrov prihodkov iz pogodb s kupci, ki so bili v primerjavi z letom 2024 višji za štiri odstotke. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je znižal za 11 odstotkov in znaša 38,4 milijona evrov. Čisti poslovni izid v višini 1,097 milijona evrov je strmoglavil s 6,2 milijona leta 2024, je razvidno iz pravkar objavljenega letnega poročila Pošte Slovenije za leto 2025.
Višji prihodki iz pogodb s kupci so v največji meri posledica rasti prihodkov paketnih storitev, predvsem zaradi povečanih količin in dviga cen ter rasti prihodkov logističnih storitev na področju kopenskega prometa, pojasnjujejo v poročilu.
V skupini letos načrtujejo čisti poslovni izid v višini 4,9 milijona evrov evrov in EBITDA maržo v višini 7,4 odstotka.
Kot so zapisali v letnem poročilu, je bila rast odhodkov v skupini lani hitrejša od rasti prihodkov, na kar so najbolj vplivali porast stroškov dela, ki so se povečali kljub znižanju števila zaposlenih zaradi povečanja plač, ter višji stroški storitev kot posledica višjih cen voznin v letalskem in pomorskem prometu.
Padanje količin pisem je skupina do leta 2025 še uspela kompenzirati s prilagajanjem cenovne politike in optimizacijo procesov, v prihodnje pa se načrtujejo še bolj osredotočiti na pakete in logistiko in delež
prihodkov iz tega naslova, ki bo letos po projekcijah dosegel 58 odstotkov, še povečati.
Pošta s skoraj štirimi milijoni izgube
Medtem je družba Pošta Slovenije ustvarila 304,8 milijona evrov prihodkov iz pogodb s kupci, kar je prav tako okoli štiri odstotke več kot leto prej, pod črto pa so zabeležili 3,856 milijona evrov čiste izgube, kar je negativen rezultat prvič po letu 2013. Leto 2024 so zaključili z okoli dva milijona evrov čistega dobička.
Kot pojasnjujejo na Pošti Slovenije, sta imela na negativen poslovni rezultat pomemben vpliv predvsem dva dejavnika, in sicer odprava odloženih davkov ter oblikovanje dodatnih rezervacij iz razloga pravnomočne sodbe glede plačila dodatnih pokojninskih prispevkov za poklicne voznike.
“Ta problematika je sicer v slovenskem logističnem sektorju prisotna več desetletij in ne zadeva le Pošte Slovenije, temveč vse gospodarske subjekte, ki zaposlujejo omenjene profile. Brez omenjenih enkratnih dogodkov bi bil poslovni izid Pošte Slovenije bistveno boljši, blizu ničle. Ob tem naj poudarimo, da je Pošta Slovenije uspela pokriti tudi dodatni, nenačrtovani strošek izplačila božičnice za skoraj 6.000 zaposlenih ob koncu leta 2025 v višini skoraj štiri milijone evrov,” so zapisali v odgovoru na vprašanje, zakaj lani izguba.
Prevetritev nadzornikov
Kot smo pisali, je Slovenski državni holding (SDH) v imenu države kot edinega družbenika Pošte Slovenije sredi junija prevetril nadzorni svet družbe. Urški Kežmah je podelila nov štiriletni mandat, namesto Barbare Cerovšek Zupančič in Barbare Nose, ki jima je konec junija potekel mandat, pa je imenovala Janeza Žlaka in Alenko Urnaut.
V nadzornem svetu so od predstavnikov kapitala še Gašper Marc, ki mu mandat poteče decembra, Mihovil Rameša in Andrej Kohont, ki imata mandat do konca junija 2029 oziroma do marca prihodnje leto.
Intereuropi zrasli prihodki in dobiček
Prihodki Pošte Slovenije pomenijo 55 odstotkov vseh konsolidiranih prihodkov Skupine Pošta Slovenije, prihodki Skupine Intereuropa 39 odstotkov, preostali prihodki pa so iz drugih odvisnih družb v Skupini Pošta Slovenije.
Skupina Intereuropa je lani tako ustvarila 215,4 milijona evrov prihodkov, leto prej dobrih 206 milijonov evrov, čistega dobička pa je bilo za 5,6 milijona evrov, kar je za slabo petino več kot leto prej.
