Občine proti, država rine naprej

Slovenija v osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga še vedno ni poslala v Bruselj, s čimer si je pravkar prislužila opomin, med drugim napoveduje tudi povečanje moči vetrnih elektrarn.

V načrtu je sicer večkrat omenjeno, da večjega razmaha proizvodnje elektrike iz tega vira ni pričakovati, med drugim zato, ker “zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom”.

Kot kaže spodnja tabela, pa naj bi proizvodnjo, ki je s tremi obstoječimi vetrnicami v naši državi pri šestih gigavatnih urah letno (GWh), do 2030 povečali na 356 GWh. To bi še vedno predstavljalo le slabe štiri odstotke celotne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.

Nasprotovanje občin

Čeprav nekaj zanimanja vlagateljev je, pa se lokalne skupnosti praviloma tovrstnim naložbam upirajo. Najdlje je projekt vetrnih elektrarn Ojstrica, ki ga vodijo Dravske elektrarne Maribor. Zanj je vlada nedavno sprejela državni prostorski načrt kljub nasprotovanju občine, ki opozarja na nevarnosti za pitno vodo.

Rdečo luč občine je že v začetni fazi dobil tudi projekt v Ilirski Bistrici. Na grebenih okoli naselja želi podjetje AAE Gamit v delni avstrijski lasti postaviti polje devetih vetrnih elektrarn s po sedem megavatov (MW) instalirane moči, kar nanese skupno 63 MW. Projekt predvideva tudi podzemne povezovalne kable in priklop na transformatorsko postajo v Ilirski Bistrici.

Konec septembra je ministrstvo za naravne vire in prostor objavilo pobudo za spremembo državnega prostorskega načrta. Javna obravnava, v času katere lahko javnost daje pripombe in predloge, je podaljšana vse do konca letošnjega leta.

Vlada nato sprejme sklep o pripravi državnega prostorskega načrta. Sledi priprava okoljskega poročila v sklopu celovite presoje vplivov na okolje in študije različic. Po javni objavi ima javnost 30 dni možnost dajanja predlogov in pripomb, na koncu spremembe spet potrdi vlada.

Proti tudi Svobodina občinska svetnika

Tudi tu pa projektu nasprotuje občina. Medtem ko je Dnevnik poročal, da naj bi občina in občani za pobudo izvedeli, ko je ministrstvo rezerviralo dvorano za njegovo predstavitev, v AAE Gamit trdijo, da so z občino v preteklosti normalno sodelovali (tu so že prej načrtovali projekt vetrnih elektrarn), sedanji župan Gregor Kovačič pa naj bi jim zaprl vrata.

Kovačič je sredi oktobra občinskemu svetu predlagal glasovanje o projektu. Svetniki so z 18 glasovi za in nobenim proti sprejeli sklep, da "odločno in nepreklicno nasprotujejo pobudi za umestitev polja vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica", pa tudi vsem podobnim projektom na območju občine Ilirska Bistrica.

Med razlogi so svetniki izpostavili, da je veriga vetrnic načrtovana na območju Nature 2000 in Unescovem biosfernem območju. Gre za naravovarstveno pomembna območja, na katera se ne sme umeščati vetrnih elektrarn, so navedli.

Na občini so v dopisu resornemu ministrstvu (objavljen spodaj) izpostavili še problem hrupa, vizualnega in svetlobnega onesnaženja, umeščanja v "vodozbirno zaledje virov pitne vode" naselij v občini Ilirska Bistrica ter v bližino zazidljivih zemljišč, na katera naj bi se v bodoče širila poselitev.

Proti projektu naj bi glasovala tudi dva svetnika iz vrst Svobode Boštjan Kerma in Urša Blazinšek. "Znotraj lokalnega odbora pred sejo občinskega sveta ni bilo usklajevanja glede glasovanja o tem projektu," nam je dejal predsednik lokalnega odbora stranke Aleksander Prosen Kralj, sicer poslanec Svobode. Sam meni, da bi se morala svetnika v takem primeru vzdržati, ne pa glasovati proti.

"Verjamemo, da občina lahko ključno vpliva"

Občina sicer nima pristojnosti pri odločanju o projektu, kot so nam pojasnili, lahko dajejo le mnenja in pripombe v javni razpravi.

"Trdno pa verjamemo, da ima lokalna skupnost, na območju katere si želi zasebni investitor za nekaj desetletij ustvariti zelo donosno naložbo na račun narave, ljudi in razvojnih načrtov lokalne skupnosti, v tej demokratični državi pripoznano dovolj pomembno vlogo, da lahko na podlagi tehtnih argumentov ključno vpliva na potek projekta in njegovo izvedljivost," so nam pojasnili na občini Ilirska Bistrica.

Mateja Aleksandra Kegel, projektni vodja v podjetju AAE Gamit, nam je dejala, da vlagatelj projekta ne želi voditi brez soglasja lokalne skupnosti. "Želimo delati z roko v roki z lokalno skupnostjo, a občina do zdaj ni imela posluha za naša vabila na pogovor. Ko smo pred kratkim poskušali v objavi v občinskem glasilu predstaviti projekt, nam je urednik objavo zavrnil, ker je župan ni dovolil," nam je dejala.

V prihodnje pričakujejo razpravo o sprejemljivem obsegu projekta, vetrnice želijo postaviti do leta 2029. Prav za to lokacijo so se v podjetju odločili, ker – kot pravijo – "omogoča zadostno razdaljo do obstoječih stavb in prebivalcev (najmanj 1.400 metrov), ima ustrezno hitrost vetra, na območju predvidenega posega pa se že nahajajo dostopne poti, ki bodo ustrezno nadgrajene".

Poslanec Svobode o finančnih koristih

Lokalni politik Svobode Prosen Kralj meni, da je dogajanje predvsem posledica županovega osebnega nasprotovanja – kljub temu, da so na seji občinskega sveta proti elektrarnam glasovali vsi prisotni svetniki.

Projekt bi po njegovem mnenju občini lahko koristil. Vetrne elektrarne namreč država spodbuja tudi finančno. Že prejšnja vlada Janeza Janše je sprejela določilo, da mora investitor v vetrnice občini, v kateri so te postavljene, celotno življenjsko dobo vsako leto plačevati po tri odstotke prihodka od proizvedene elektrike.

Vlada Roberta Goloba pa je sprejela še uredbo o enkratnem nadomestilu občini v višini 200 tisoč evrov za vsak megavat inštalirane moči proizvodne naprave. Nadomestilo izplača Borzen na podlagi vloge občine, ki mora priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in dokazilo o priključitvi proizvodne naprave na elektroenergetsko omrežje. V primeru projekta v Ilirski Bistrici bi to naneslo 63-krat toliko, torej 12,6 milijona evrov.

A kot je razumeti iz zapisa občine, domačini projektu nasprotujejo zaradi možnega poslabšanja kakovosti življenja, česar pa verjetno noben denar ne odtehta. Prosen Kralj na ta pomislek odgovori, da so očitki neargumentirani oziroma nedokazani, da pa se bo stanje razjasnilo skozi načrtovane študije vplivov na okolje. Meni tudi, da bi morali preveriti podporo med občani, denimo na občinskem referendumu.