Norveški zaklad: odkrili največje nahajališče redkih zemelj v Evropi
Z novoodkritimi zalogami redkih zemelj, ki so kritične surovine za tehnologije zelenega prehoda, bi Evropa lahko zmanjšala uvozno odvisnost od Kitajske.
Na Norveškem so odkrili doslej največje znano nahajališče redkozemeljskih elementov v Evropi, so pred dnevi sporočili iz rudarske družbe Rare Earths Norway. Z nekaj manj kot milijardo evrov naložb bi lahko do leta 2030 rudnik zagotavljal 10 odstotkov evropskega povpraševanja po redkih zemljah, kar je tudi strateški cilj EU.
Depoziti se nahajajo v tako imenovanem karbonatitnem kompleksu Fen (angl. Fen Carbonatite Complex) blizu mesta Ulefoss v okrožju Telemark, dobri dve uri vožnje jugozahodno od Osla. Po treh letih raziskav je družba pripravila prvo oceno zalog, ki je zajela večino nahajališča do globine 468 metrov.
Pretekle raziskave so sicer pokazale, da bi rudarjenje lahko potekalo do globine tisoč metrov. Zato pri Rare Earths Norway (REN) menijo, da bi lahko bile kasnejše ocene zalog še večje.
Prehiteli Švede
Trenutna ocena je 8,8 milijona metričnih ton za ekstrakcijo primernih redkozemeljskih oksidov, od tega 1,5 milijona metričnih ton magnetnih redkih zemelj. Slednje se na primer uporabljajo v električnih vozilih in vetrnih turbinah. EU prav te kovine označuje kot najbolj kritične, saj njihovo dobavo v največji meri obvladuje Kitajska.
“To je zelo pomemben trenutek za Rare Earths Norway,” je v izjavi za javnost zapisal glavni izvršni direktor podjetja Alf Reistad. “Ocena zalog razkriva potencial nahajališča, da postane resnično transformativno sredstvo, ki lahko podpre varno verigo vrednosti redkih zemelj v Evropi.”
Norveška najdba presega lansko odkritje na Švedskem. Januarja 2023 je švedska rudarska družba LKAB sporočila, da so pri mestu Kiruna na severu države našli približno milijon metričnih ton redkozemeljskih oksidov. Tudi to odkritje je takrat veljalo za največje znano nahajališče redkih zemelj v Evropi.
Prav tako januarja lani je norveški direktorat za bencin (Norwegian Petroleum Directorate) sporočil, da so na dnu Severnega morja odkrili večje količine kovin in mineralov, od redkih zemelj do bakra. Izmed materialov, ki jih kot strateške opredeljuje tudi Evropska komisija, so našli magnezij, niobij, kobalt in redke zemlje. Med redkimi zemljami so izstopale zaloge cerija, ki naj bi ga bilo okrog 1,7 milijona ton, poleg tega pa še neodimij, itrij in disprozij.
Kaj sledi?
REN bo nadaljeval z raziskovanjem nahajališča, nove vrtine načrtuje že letos. Podjetje, ki je v lasti rudarskega holdinga Hustadlitt in lokalnega holdinga Brennebu, načrtuje tudi vzpostavitev pilotne tovarne blizu nahajališča, kjer bodo testirali nove tehnologije in optimizirali predelavo mineralov.
Poleg tega bo tovarna v sodelovanju z lokalnimi šolami služila kot izobraževalna ustanova za usposabljanje bodočega osebja. Razvojni sklad okrožja Telemark je za ta projekt prispeval 20 milijonov norveških kron (1,75 milijona evrov), piše v sporočilu za javnost.
Raziskovanje, razvoj novih tehnologij in testno rudarjenje bi moralo na koncu “privesti do odločitve o naložbi v višini 10 milijard kron (870 milijonov evrov) za razvoj prve faze rudarjenja do leta 2030,” pravijo pri podjetju. S tem bi REN pokril 10 odstotkov povpraševanja po redkih zemljah, v skladu s cilji EU iz zakona o kritičnih surovinah (CRMA).
Dobra novica za Evropo
Zakon o kritičnih surovinah stremi k zagotavljanju zanesljive in okolju prijazne dobave kritičnih materialov, med katere sodijo tudi redke zemlje. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zakon napovedala leta 2022 v svojem nagovoru Uniji, konec maja pa je po zeleni luči Parlamenta in Sveta EU stopil v veljavo.
Von der Leyen je v govoru pred dvema letoma dejala, da bodo redke zemlje skupaj z litijem, ki se uporablja za izdelavo baterij za električna vozila, kmalu postale “pomembnejše od nafte in plina.”
Zakon opredeli štiri strateške cilje:
- da EU načrpa vsaj 10 odstotkov domačega povpraševanja po kritičnih surovinah;
- da predela vsaj 40 odstotkov domačega povpraševanja;
- da reciklira vsaj 25 odstotkov domačega povpraševanja;
- da ne uvozi več kot 65 odstotkov domačega povpraševanja iz ene same tretje države.
Večino redkih zemelj – poznamo 17 elementov – obvladuje Kitajska. Po ocenah načrpa okrog 70 odstotkov vseh redkih zemelj, predela pa jih 90 odstotkov. EU uvozi 100 odstotkov redkozemeljskih elementov iz Kitajske, saj je domača proizvodnja praktično neostoječa, po navedbah Komisije.
Komisija je lani objavila peto posodobitev seznama kritičnih surovin za EU. Na njem je 34 materialov oziroma skupin materialov. Med temi je 10 težjih redkozemeljskih elementov in pet lažjih redkozemeljskih elementov.
