Koliko so danes vredne ljudske obveznice: “Nakupi so se izkazali kot dobri”
Ministrstvo za finance je februarja letos prvič doslej izdalo državne obveznice za fizične osebe, s katerimi se prosto trguje na borzi. Jih lahko danes prodate za več denarja, kot ste jih kupili?
Februarja letos je več kot devet tisoč državljanov kupilo za 258,4 milijona evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Medtem ko triletne obveznice z oznako RS94 dospejo 23. februarja 2027 in obrestujejo po letni obrestni meri 3,4 odstotka, se z njimi od 27. februarja tudi prosto trguje na borzi.
Na ljubljanski borzi (LJSE) je cena obveznice od izdaje pridobila 1,59 odstotka. Kdor je februarja kupil za 30 tisoč evrov obveznic – povprečna vrednost vpisa je sicer znašala 27.410 evrov -, bi jih torej danes lahko prodal za 30.477 evrov.
Na ceno obveznic vpliva gibanje obrestnih mer oziroma posredno stopnja inflacije. Ker se inflacija umirja in Evropska centralna banka (ECB) niža obrestne mere, so se državne obveznice v zadnjem letu dražile. “Če ECB reže obrestne mere, tudi zahtevana donosnost na obveznicah pade in po drugi strani mora cena obveznice zrasti,” je za Forbes Slovenija pojasnil Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments
“Takratni nakupi so se izkazali kot dobri. Če pogledamo v 2025, se še letos pričakujejo dodatni rezi ECB, kar bo vplivalo na obveznice. Tudi tisti, ki ne bodo trgovali z obveznicami, bodo imeli izplen večji, kot bi ga imeli na depozitih. Kot vidimo, slovenske banke in banke po celi Evropi znižujejo obresti na depozite, ker če ECB znižuje obrestno mero, morajo tudi poslovne banke reagirati v tej smeri,” je še dejal Lokar.
Do danes je promet z ljudskimi obveznicami znašal okrog 3,7 milijona evrov, sodeč po podatkih ljubljanske borze. Opravljenih je bilo okrog 200 poslov. Največ obveznic je zamenjalo lastnike na dan 26. marca, in sicer je tistega dne promet znašal 909 tisoč evrov.
Kdaj pridejo prve obresti
Prve obresti imetnikom obveznic bodo sicer izplačane 23. februarja prihodnje leto, eno leto od izdaje. Obresti do tisoč evrov so neobdavčene. To pomeni, da se plačilu dohodnine v celoti izogne, kdor je vložil 29.400 evrov ali manj. Pri vložku okroglih 30 tisočakov pa letne obresti nanesejo 1.020 evrov, a bi prejemnik v tem primeru plačal 25-odstotni davek le na dodatnih 20 evrov, torej pet evrov.
Pri maksimalnem vložku 100 tisoč evrov bodo imetniku izplačane obresti v višini 3.400 evrov (po 3,4-odstotni stopnji obrestovanja). Od tega bo prvih tisoč evrov oproščenih davka, 2.400 evrov pa bi bilo obdavčenih po stopnji 25 odstotkov, kar je 600 evrov. Po plačilu davka bi takšnemu vlagatelju ostalo 2.800 evrov.
Stroški upravljanja trgovalnega računa – ki so ga morali odpreti oziroma imeti vsi vlagatelji – so različni glede na ponudnika in obliko računa, a okvirno znašajo nekaj deset evrov na leto. V našem februarskem izračunu stroškov in donosov pri nakupu ljudskih obveznic smo za povprečni letni strošek upravljanja trgovalnega računa vzeli znesek 25 evrov. Neto donos za vložek 100 tisočakov tako znaša približno 2.275 evrov na leto.
Namen obveznic in kdo jih je kupil
Z izdajo obveznic je ministrstvo za finance želelo aktivirati del 29 milijard evrov prihrankov Slovencev za spodbudo kapitalskega trga, ki je pri nas po oceni ministrstva relativno nerazvit, ob tem pa državljanom ponuditi boljše donose, kot jih nudijo bančne vloge.
Kot je ob izdaji obveznic ugotavljalo ministrstvo, je bilo med 9.352 državljani, ki so kupili obveznice, 5.659 takšnih, ki so na novo odprli trgovalni račun. Zanimanje je preseglo sprva predviden obseg izdaje v višini 250 milijonov evrov. Na koncu je država izdala za 261 milijonov evrov obveznic, kar vključuje tudi en odstotek vrednosti izdaje, ki ga je prejela banka Nova KBM (zdaj del skupine OTP) kot vzdrževalec likvidnosti državnih obveznic in zakladnih menic.
“Želimo si, da vlagatelji, ki so prvič odprli trgovalne račune, ostanejo aktivni na kapitalskem trgu. Na ministrstvu za finance si bomo za njegov razvoj prizadevali tudi z drugimi, bolj dolgoročnimi ukrepi,” je po zaključenem vpisu dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Cilj je bil tudi izboljšanje finančne pismenosti, ki bo vodila do boljšega upravljanja osebnih financ.
Minister Boštjančič je bil tudi sam med vlagatelji, naložbi pa se ni pridružil premier Robert Golob. Ta je sprva sicer napovedal vpis obveznic, a mu na koncu “zaradi časovne stiske”, kot so pojasnili v njegovem kabinetu, to ni uspelo. Tudi prvak opozicije Janez Janša se ni odločil za nakup; v intervjuju za N1 je dejal, da nima toliko denarja, da bi se mu računica izšla.
Kako so se odločali nekateri znani podjetniki, poslovneži in poslanci, si lahko preberete v našem članku.
