Kako je Francija izgubila rudnik v Nigru, ki Evropi prinese četrtino urana
Zahodnoafriška država Niger je sedma največja proizvajalka urana na svetu in druga največja izvoznica jedrskega goriva v EU. A se nekdanja francoska kolonija po lanskem državnem udaru obrača proti Rusiji.
Vlada v zahodnoafriškem Nigru je 20. junija odvzela dovoljenje za rudarjenje v enem največjih rudnikov urana francoskemu podjetju, ki v državi črpa jedrsko gorivo več kot pol stoletja. Po lanskih državnih udarih v več sahelskih državah, tudi v Nigru, vojaške hunte krhajo vezi z nekdanjo kolonialno silo in krepijo stike z Rusijo.
Rudnik urana Imouraren se nahaja na severu države in je v dvotretjinski lasti francoskega proizvajalca jedrskega goriva Orano. Tretjino ima v lasti Niger, z desetimi odstotki v lasti vlade in preostankom v lasti državnega rudarskega podjetja Sopamin. V rudniku je več kot 174 tisoč ton urana, kar bi po oceni Orana zadostovalo za 35 let delovanja z letno proizvodnjo pet tisoč ton. Trenutno Niger proizvede dobrih dva tisoč ton na leto.
Razlog za odvzetje dovoljenja, ki ga je Orano pridobil leta 2009, je po navedbah ministrstva za rudarstvo nedejavnost na lokaciji. Rudnik namreč še ni operativen, Orano je leta 2015 zaradi globalnega padca cen po jedrski nesreči v Fukušimi zamrznil dela. Nova vlada, ki je oblast prevzela z državnim udarom julija lani, je zahtevala, da Orano z dejavnostjo začne najpozneje do 19. junija.
Ravno, ko se je dvignil trg
V odzivu na odločitev je Orano dejal, da je dela v rudniku znova obudil že 4. junija. Kot razlog navajajo boljše tržne razmere po letošnjem skoku cen urana na 16-letni vrh. Evropske države namreč zaradi zelenega prehoda vse bolj oživljajo jedrske projekte. “Trenutne tržne razmere z ugodno rastjo cene urana ponovno omogočajo razmislek o začetku proizvodnje v Imourarenu. Orano je na zahtevo oblasti dal konkreten tehnični predlog državi Niger, da lahko do razvoja pride čim prej,” so zapisali v izjavi za javnost.
Pri Oranu so dodali, da ohranjajo odprto komunikacijo z vlado, a da so pripravljeni odločitve izpodbijati tudi na nacionalnih in mednarodnih sodiščih.
Težava za Evropo
Čeprav Imouraren še ni aktiven rudnik, politični obrat v Nigru pomeni izziv za Francijo in Evropo. Francija večino elektrike (lani 65 odstotkov) proizvede v svojih 56 jedrskih reaktorjih v 18 elektrarnah, s katerimi upravlja državni EDF, kar je približno polovica vse jedrske električne proizvodnje v EU.
Orano je večinski lastnik treh rudnikov urana v Nigru, od tega eden obratuje, drugi je izčrpan, za tretjega pa so, kot omenjeno, izgubili dovoljenje. Po navedbah družbe francoske jedrske elektrarne manj kot 10 odstotkov urana dobijo iz Nigra, tuji mediji pa navajajo, da ta delež lahko znaša do 15 odstotkov. Toda po podatkih evropske jedrske agencije Euratom je v desetletju med 2012 in 2022 Francija uvozila za 88 tisoč ton urana, od tega petino iz Nigra. Francija je njegov drugi največji izvozni trg, prvi je Kazahstan.
Medtem Niger Evropski uniji (EU) dobavi dobro četrtino vsega urana. Leta 2022 je bil ta delež le nekaj odstotkov manjši od deleža Kazahstana, ki v EU največ izvozi. Leto prej pa je bil Niger celo največji izvoznik urana v EU, kažejo podatki Euratoma. EU na leto porabi okrog 11 tisoč ton urana, kar pomeni 18 odstotkov svetovnega povpraševanja.
Zaradi državnega udara je med drugim zaprta tudi meja med Nigrom in sosednjim Beninom. To Oranu otežuje uvoz iz celinskega Nigra prek beninskih pristanišč v Francijo. Po navedbah vlade v Niameyju je meja zaprta zaradi “varnostnih razlogov”.
Zbliževanje z Rusijo
Državni udar v Nigru, s katerim je 26. julija lani na oblast prišel novi predsednik Abdourahamane Tchiani, je med drugim posledica nezadovoljstva z vlogo Francije v tako imenovani frankofonski Afriki, ki jo sestavljajo nekdanje francoske kolonije.
Prebivalci so nezadovoljni predvsem z odzivom francoske vojske na porast islamskega terorizma v regiji od leta 2012. To je s položaja odneslo leta 2021 demokratično izvoljenega predsednika Nigra Mohameda Bazouma, ki je od puča dalje v hišnem priporu skupaj z ženo. Po udaru je nova vlada najprej domov poslala francoskega veleposlanika, nato so k odhodu pozvali še francoske vojake. Ti so se iz države umaknili decembra.
S tem je Niger sledil sosedama Maliju in Burkina Fasu, kjer je do državnih udarov prišlo v 2022 oziroma v začetku lanskega leta. Tudi v teh državah so nove oblasti iz države izgnale francoske vojake. V Nigru so maja letos sprejeli še dogovor z ZDA, ki bodo svoje vojake iz države umaknile do septembra.
Namesto Francije mnogi prebivalci držav v sahelskem pasu - vključno z Malijem in Burkina Fasom - zaveznika vidijo v Rusiji. Ta je zaradi vojne v Ukrajini prav tako v sporu z zahodnimi državami. V tem delu Afrike je prisotna s svojo paravojaško skupino Wagner. Tam v več državah v zameno za varnostne storitve skuša iztržiti rudarske koncesije. Ruska podjetja se medtem zanimajo za koncesijo za Imouraren, ki jo vlada zdaj znova pregleduje, poroča Al Jazeera.
Pol stoletja rudarjenja
Orano (nekoč Areva) je v Nigru prisoten od leta 1971, ko se je odprl rudnik Somair v bližini mesta Arlit. Tam je Orano od začetka rudarjenja načrpal več kot 70 tisoč ton urana, z letno zmogljivostjo rudnika med dva tisoč in 2.500 tonami. Orano vlaga v razvoj rudnika, ki je prav tako v približno dvotretjinski lasti Orana in tretjinski lasti države, da bi podaljšal njegovo življenjsko dobo do leta 2035.
Nedaleč stran je še podzemni rudnik Akouta, ki se je po 47 letih delovanja zaprl marca 2021. Krovno podjetje Cominak, ki se zdaj posveča sanaciji območja, je v 59-odstotni lasti Orana in 31-odstotni lasti Sopamina. Desetino ima v lasti španska družba Enusa. V svoji življenjski dobi je rudnik proizvedel 75 tisoč ton urana.
Med letoma 2010 in 2015 je obratoval tudi rudnik Comina, ki je v večinski lasti kitajskih rudarjev. Ti zdaj, ko so se cene znova dvignile, razmišljajo o ponovnem zagonu proizvodnje. Poleg tega Kitajska raziskuje tudi druga nahajališča v državi.
Rudniki urana v Nigru prispevajo od štiri do pet odstotkov k svetovni proizvodnji tega elementa. To eno najrevnejših držav na svetu, kjer BDP na prebivalca znaša le dobrih 500 dolarjev, uvršča na sedmo mesto med državami proizvajalkami. Skoraj polovica svetovne proizvodnje prihaja iz največjega proizvajalca, Kazahstana. Uran je drugi najpomembnejši izvozni segment afriške države, za zlatom.
