Javni dolg v ZDA presegel zgodovinski mejnik: pravo nasprotje Trumpovih obljub

V 10 letih se je javni dolg v ZDA podvojil in sedaj prvič v zgodovini presegel 40 tisoč milijard dolarjev, med drugim zaradi vojne v Iranu.
Ameriški javni dolg je v torek prvič v zgodovini presegel 40 tisoč milijard dolarjev, so pokazali v sredo objavljeni podatki ameriškega finančnega ministrstva. Številka je presegla napovedi in po mnenju nekaterih analitikov predstavlja hud udarec za ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je med volilno kampanjo obljubljal zmanjšanje javne porabe, poroča STA.
Nov rekord, dosežen s 40.050 milijard dolarjev javnega dolga, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prihaja v času, ko dolgoročnejše obveznosti ZDA, povezane s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, naraščajo, hkrati pa se povečujejo izdatki za obresti.
Številka je presegla napoved kongresnega proračunskega urada, da bo javni dolg do konca proračunskega leta 2026, torej do konca septembra, dosegel 39.400 milijard dolarjev.
V primerjavi z avgustom 2016, ko je znašal približno 20 tisoč milijard dolarjev, se je ameriški javni dolg podvojil. Med pandemijo covida-19 je rast spodbujalo predvsem zadolževanje vlade za podporo ameriškim gospodinjstvom, v zadnjih mesecih pa jo analitiki pripisujejo predvsem vojaškim izdatkom, povezanim z vojno proti Iranu. Ti so po navedbah AFP dosegli 37,5 milijarde dolarjev, vojni pa še ni videti konca.
Po najnovejših podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ameriški javni dolg dosega 125,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Sto odstotkov je presegel 31. marca.
Rast dolga, medtem ko Trump služi milijarde
ZDA se tako približujejo deležem dolga, ki so jih dosegle denimo Italija, Grčija in Japonska, ki so se zaradi tega soočale z različnimi stopnjami gospodarskega pritiska. Italijanski je po podatkih IMF trenutno pri 138,4 odstotka BDP, grški pri 136,9 odstotka, japonski pa pri 204,4 odstotka. V Sloveniji po podatkih IMF znaša 65,2 odstotka.
Z dolgom, višjim od 100 odstotkov BDP, so ZDA proračunsko leto nazadnje zaključile leta 1946.
Po navedbah analitikov sicer ne obstaja razmerje med javnim dolgom in BDP, ki bi samodejno sprožilo krizo. “Psihološko gledano pa so to mejniki, ki finančne trge opozarjajo, da morajo znova preučiti naraščajoči dolg,” je za AFP dejala Jessica Riedl iz ameriške neprofitne raziskovalne organizacije Brookings Institution.
Najnovejše stanje javnega dolga je v ZDA naletelo na kritike z vseh strani. Demokratski senator Mark Kelly je Trumpa obtožil, da povečuje osebno premoženje, medtem ko javni dolg raste. “Predsednik je napovedal, da bo dolg odplačal že v svojem prvem mandatu. No, vsi smo vedeli, da je to laž,” je po poročanju AFP navedel v izjavi za javnost. “Namesto tega ga je povečal na 40 tisoč milijard dolarjev, medtem ko sta on in njegova družina zaslužila milijarde,” je dodal.
Kritikam se je pridružil tudi republikanski senator Rick Scott, še piše STA. Kongres je pozval, naj “prevzame nadzor” nad javno porabo in “uravnoteži proračun”. “Američani si zaslužijo več,” je zapisal v objavi na omrežju X.