Gospodarski krog za socialno kapico, a bi ta lahko bila postavljena nižje

Gospodarski krog poziva k uveljavitvi kapice na socialne prispevke. Razumejo pomen solidarnosti, a se sprašujejo, kje je meja, pri kateri obremenitve zavirajo delovno aktivnost, ustvarjanje nove vrednosti in razvoj, ki socialno državo dolgoročno financirajo, poroča STA.

Kot so v imenu 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kapico, ki jo predvideva zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, razumejo kot pomemben razvojni ukrep.

Slovenija ima eno najvišjih obremenitev dela in je med redkimi državami EU brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov, so zapisali in dodali, da kapica prinaša rešitev za razvojno najzahtevnejša delovna mesta – inženirje, raziskovalce, razvojne strokovnjake, strokovnjake za umetno inteligenco, digitalizacijo, farmacijo in druge profile z visoko dodano vrednostjo.

Za te ljudi namreč Slovenija po njihovem mnenju tekmuje na globalnem trgu talentov. “Če želijo slovenska podjetja vrhunskim strokovnjakom ponuditi konkurenčno neto plačo, jih to stane bistveno več kot primerljiva podjetja v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem. V sodobnem gospodarstvu se investitorji ne odločajo zgolj glede na višino plač, temveč predvsem glede na skupni strošek dela, dostopnost kadrov in predvidljivost poslovnega okolja,” so opozorili.

“Kje je meja?”

Po njihovih navedbah postavljeno mejo kapice pri 7.500 evrih bruto plače presega okoli 13 tisoč posameznikov. Cilj kapice ni ugodnost za te zaposlene, temveč ustvarjanje pogojev, da bo takšnih delovnih mest v Sloveniji bistveno več, so navedli.

Pri tem so opozorili, da imajo pokojnine, bolniška nadomestila in starševska nadomestila zgornje meje, vplačila prispevkov pa ostajajo neomejena. Tako je zgornja meja pravic določena, zgornje meje obveznosti pa ni. Posameznik torej v sistem vplača bistveno več, kot lahko iz njega kadar koli prejme, so izpostavili.

“Del te razlike je razumljiv izraz solidarnosti, o kateri obstaja širok družbeni dogovor. Smiselno pa se je vprašati, kje je meja, pri kateri z neomejenimi obremenitvami začnemo zavirati prav tisto delovno aktivnost, ustvarjanje nove vrednosti in razvoj, ki socialno državo dolgoročno financirajo,” so zapisali in dodali, da socialno kapico poznata tudi Avstrija in Nemčija, ki da sodita med najuspešnejše socialne države v Evropi.

Za nižjo mejo socialne kapice

Predstavniki gospodarstva ocenjujejo, da bi bilo kapico smiselno postaviti nižje – npr. pri dvakratniku povprečne plače – da bi zajela širši krog razvojnih kadrov in imela močnejši učinek na konkurenčnost.

Sprejeto rešitev v interventnem zakonu zato razumejo kot prvi korak, ne kot dokončno rešitev, ter kot začetek širše reforme davčnega in poslovnega okolja.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni uveljavljen, ker so sindikati sprožili postopke za razpis zakonodajnega referenduma. Potem ko je DZ sprejel sklep, da referendum ni dopusten, je ustavno sodišče referendum dopustilo in določilo, da se lahko 1. septembra začne zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev za razpis referenduma, še piše STA.