Imperij skrivnostnega milijarderja, ki osvaja Wall Street

Na prvi pogled se zdi, da na Wall Streetu kraljujejo velike banke, hedge skladi in skladi zasebnega kapitala. Toda v ozadju je tem velikanom krono speljal skrivnostni trgovalni imperij, ki s pomočjo naprednih algoritmov posreduje pri nešteto poslih z vsemi vrstami finančnih instrumentov in ob tem kuje visoke dobičke.

Govorimo o podjetju Jane Street Capital ali krajše Jane Street, ki na Wall Streetu deluje že četrt stoletja. V tem času je postal eden glavnih ponudnikov likvidnosti (liquidity provider, angl.) oziroma ustvarjalec trgov (market maker, angl.), kar pomeni, da z nakupi in prodajami finančnih produktov – od delnic in obveznic do opcij in kriptovalut – ohranja stalno dostopnost teh sredstev za vlagatelje, vzdržuje stabilnost cen in omogoča hitro trgovanje. Posebno vplivno vlogo igra na trgu borzno-trgovanih skladov (exchange-traded funds – ETF, angl.).

Ogromen obseg transakcij upravljajo z matematičnimi modeli oziroma algoritmi in obenem tudi trgujejo z lastnim denarjem podjetja. Lani je Jane Street s tem pristopom dosegel prihodke, ki so podrli rekorde na Wall Streetu. Znašali so 39,6 milijarde dolarjev, kar je preseglo predlanskih 20,5 milijarde dolarjev in tudi prekosilo največje zaslužkarje s trgovanjem, banke JP Morgan, Goldman Sachs, Citigroup in Bank of America. V prvem letošnjem četrtletju je Jane Street vknjižil rekordnih 16,1 milijarde dolarjev prihodkov, enkrat več kot lani.

Čeprav podjetje svojega delovanja ne obeša na veliki zvon, je v zadnjem času deležno več pozornosti javnosti. Razlog za to je preiskava indijskega finančnega regulatorja zaradi suma tržne manipulacije. Radovednost vzbujajo tudi zanimivosti o milijarderju Robu Granieriju, edinemu od štirih soustanoviteljev, ki ostaja pri podjetju. Zagovornik “efektivnega altruizma” svoj čas rad preživlja na psihedeličnem festivalu Burning Man oziroma v svojem kazinu v Mississippiju.

Skrbno varovani algoritmi

Jane Street so leta 2000 ustanovili Granieri, Tim Reynolds, Mark Gerstein (vsi trije sodelavci pri investicijski družbi Susquehanna International Group) in nekdanji inženir pri IBM Michael Jenkins. Vsi razen Granierija so že zapustili podjetje, ki nikoli v svoji zgodovini ni imelo glavnega izvršnega direktorja. Granieri v podjetju nima uradnega naziva niti fotografije v evidenci zaposlenih.

Na spletni strani podjetja piše, da ne dajo veliko na hierarhijo odločanja, v svoje vrste pa vabijo predvsem kreativne mislece z diplomami iz naravoslovnih ved, ki radi rešujejo uganke. Kot pravijo, so začeli s peščico entuziastov v majhni newyorški pisarni, zdaj pa zaposlujejo okrog 3.500 ljudi v pisarnah v New Yorku, Londonu, Hongkongu in Singapurju. Prisotni so tudi v Amsterdamu, a se s tamkajšnjo pisarno ne pohvalijo tako kot z ostalimi štirimi, pa tudi v Mumbaju in Chicagu.

Jane Street se ukvarja z visokofrekvenčnim kvantitativnim trgovanjem s pomočjo algoritmov strojnega učenja – kar večini ljudi ne pove prav veliko. Njihovi skrbno varovani algoritmi lahko izvedejo stotine ali tisoče transakcij v milisekundah. Pri tem izkoriščajo razlike v ceni finančnih proizvodov na različnih trgih ali razlike v ceni finančnega proizvoda in njegovih izvedenih instrumentov, kar se imenuje arbitraža. A to opisuje samo del njihovega posla, kjer vlagajo v tržne vrzeli, ki jih prepoznajo njihovi matematični čarodeji v sodelovanju z algoritmi.

Za razliko od investicijskih skladov, ki običajno vlagajo denar vlagateljev, Jane Street vlaga lastna sredstva – po poročanju medijev imajo za to na razpolago okrog 53 milijard dolarjev.

Kupujejo, ko drugi prodajajo

Ista tehnologija vodi tudi njihov osrednji posel, ponudbo likvidnosti. To pomeni, da svoje deleže v izvedenih finančnih instrumentih kadar koli ponudijo v prodajo, hkrati pa jih tudi več kupujejo. Pri tem služijo s pogosto majhnimi razlikami med ponujeno in zahtevano ceno, te razlike pa se hitro akumulirajo pri milijonih transakcij.

Pri teh transakcijah sicer ne kupujejo ali prodajajo glede na ceno produkta v danem trenutku, se pa pogosto postavijo na nasprotno stran trga v času, ko kupovanje in prodaja nista uravnotežena: torej v času, ko na primer vlagatelji množično prodajajo neko delnico, jo ponudniki likvidnosti kupujejo, da zmanjšajo nihajnost cen. Največjo prisotnost kot ponudnik likvidnosti ima Jane Street na trgu skladov ETF, saj so v 2024 posredovali pri četrtini celotnega obsega trgovanja z ameriškimi ETF. Trgujejo z več kot 90 tisoč finančnimi produkti na več kot 240 borzah v 45 državah.

Podjetja, kot je Jane Street, so vzpon dosegla ob rasti trgovanja z ETF in podobnimi sredstvi, medtem ko so se tradicionalni ponudniki likvidnosti – investicijske banke – umikali iz teh kapitalskih trgov zaradi strožje regulacije po finančni krizi leta 2009. Dodatno spodbudo tem bolj agilnim ustvarjalcem trgov je dal drugi mandat Donalda Trumpa v Beli hiši: carine in vojne povečujejo tržno negotovost, kar vlagatelje vodi v repozicioniranje portfeljev, to pa pomeni zaslužek za Jane Street, ki profitira od vsake transakcije.

Jane Street ni edina finančna družba s kvantitativnim pristopom do trgovanja in vlogo ponudnika likvidnosti. Med podobnimi skladi sta na primer Citadel Securities in Hudson River Trading, ki sta lani s trgovanjem ustvarila vsak po dobrih 12 milijard dolarjev prihodkov – trikrat manj kot Jane Street.

Dobičkonosne naložbe v tehnološke start upe

Jane Street vlaga tudi v zasebna podjetja, zlasti tehnološke start upe, kar se jim v zadnjem času obrestuje. Vložili so na primer v razvijalca umetne inteligence Anthropic, lastnika modela Claude in njegove strašljive nove različice Mythos. Tržna vrednost laboratorija z vsakim novim krogom financiranja skokovito raste – še septembra lani je bil vreden dobrih 180 milijard dolarjev, februarja letos 380 milijard dolarjev, zdaj pa dobivajo ponudbe, ki obetajo vrednotenje v višini 800 milijard dolarjev ali celo več.

Aprila je Jane Street vložil dodatno milijardo dolarjev v ponudnika oblačnih storitev za umetno inteligenco CoreWeave in s tem povečal obstoječi 1,5-odstotni delež. Njihov načrt je nameniti okrog šest milijard dolarjev za izdelke in storitve CoreWeave, kar vključuje tudi dostop do najnovejše linije čipov Nvidie, ki izidejo letos in bodo nameščeni v CoreWeavovih podatkovnih centrih. Delnica CoreWeave je letos pridobila 36 odstotkov.

Potekajo tudi pogovori za naložbo v še enega ponudnika oblačnih storitev Fluidstack. Za kvantitativne sklade je dostop do podatkovnih centrov in visokozmogljivih oblačnih storitev pomemben zaradi delovanja njihovih lastnih algoritmov in upravljanja ogromnih količin podatkov.

Vsi našteti poslovni modeli niso prinesli le prihodkov, ampak tudi visoke dobičke. Čisti dobiček podjetja je po neuradnih podatkih Bloomberga samo v letošnjem prvem četrtletju znašal 10,3 milijarde dolarjev ob 16 milijardah dolarjev prihodkov. Lani je dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) znašal med 31,2 in 31,5 milijarde dolarjev ob dobrih 39 milijardah skupnih prihodkov. To je skoraj devet milijonov dolarjev EBITDA na zaposlenega.

Enigmatični ustanovitelj

Neuradni šef podjetja Granieri je enigmatična figura, ki ne ustreza tipični podobi milijarderja z Wall Streeta. Svojo zasebnost varuje tako strogo, da mediji težko najdejo kakšno njegovo fotografijo, zaradi nevpadljivega sloga ga pogosto ne prepoznajo niti zaposleni v lastni pisarni. Bloombergu se je uspelo dokopati do enega samega posnetka, ko se je Granieri v gruči ljudi sukal na plesišču svojega kazina Scarlet Pearl v Mississippiju, kjer je bil posnet lanski film High Rollers z Johnom Travolto.

Po poročanju medijev milijarder svojo anonimnost izkoristi za udeležbo na festivalu Burning Man v nevadski puščavi, ki je znano kot zatočišče alternativnega življenjskega sloga in psihedeličnih substanc. Namesto kupovanja nepremičnin raje živi v najemu, si pa rad privošči dobro hrano v prestižnih restavracijah. Ni mu všeč, ko drugi partnerji javno razkazujejo pridobljeno bogastvo, na primer, ko je eden izmed njih leta 2018 za bar micvo svojega sina najel slavno pevko Cardi B, piše Bloomberg.

Granieri je lansiral kariero ustanovitelja kriptomenjalnice FTX Sama Bankman-Frieda, ki je bil po neslavnem bankrotu FTX obsojen na zaporno kazen zaradi finančne prevare. Prav Granieri je leta 2013 k Jane Street rekrutiral Bankman-Frieda in drugo soustanoviteljico menjalnice Caroline Ellison, kar jima je po pisanju Financial Times dalo kredibilnost v finančnem svetu za vzpostavitev poznejšega posla.

Granieri donira v humanitarne namene, pri čemer naj bi praviloma zahteval anonimnost donacij. A nekateri projekti so se tudi sfižili: leta 2024 je doniral sedem milijonov dolarjev aktivistu Petru Ajaku in njegovemu sodelavcu, ki sta z denarjem kupila orožje za predviden državni udar v Južnem Sudanu. Storilca sta pozneje priznala kršenje ameriškega zakona o izvozu orožja, Granieri pa je dejal, da je bil pretentan. Ameriški mediji poročajo še, da pogosto donira političnim kampanjam in predvsem proizraelskim skupinam.

Preiskava v Indiji

Jane Street je zadnji dve leti bolj na očeh medijev. Začelo se je s tožbo, ki jo je aprila 2024 v New Yorku podjetje vložilo proti dvema nekdanjima zaposlenima, ki sta se zaposlila pri hedge skladu Millienium. V njej je tožnik trdil, da sta zaposlena s seboj odnesla dobičkonosno strategijo za trgovanje z opcijami na indijskem trgu. Decembra 2024 so se strani poravnale za nerazkrito vsoto, je pa primer indijskim oblastem ponudil vpogled v milijardne zaslužke podjetja na enem največjih svetovnih trgov za izvedene finančne instrumente.

Julija lani je indijski regulator za trg vrednostnih papirjev (SEBI) obtožil Jane Street tržne manipulacije in jim prepovedal dostop do trga. Regulator pravi, da je podjetje prek lokalne podružnice kupovalo velike količine delnic indijskih bank, ki sestavljajo indeks Bank Nifty. Istočasno je ločena podružnica kupovala terminske opcije za isti indeks, pri čemer so stavili na padec vrednosti indeksa. Na dan, ko so tedenske terminske opcije potekle, je nato prvo podjetje proti koncu trgovalnega dne prodalo velike količine bančnih delnic, kar je znižalo vrednost indeksa in izplačalo opcijsko stavo drugega podjetja.

SEBI trdi, da je Jane Street s tem zavajal in oškodoval manjše vlagatelje. Jane Street obtožbe zanika in trdi, da gre za “osnovno indeksno arbitražo”. Podjetje je na zahtevo SEBI na njegov račun naložilo 567 milijonov dolarjev kot varščino, regulator pa je v zameno umaknil prepoved trgovanja. A po zadnjih poročilih Jane Street ne trguje na indijskem trgu opcij, medtem ko se sodni proces nadaljuje.

Epizoda še nima epiloga, a verjetno ne bo pokončala finančnega imperija, ki podira rekorde z bliskovitim trgovanjem po vsem svetu. Milijarder za krmilom, ki je dolgo časa letel pod radarjem, pa se bo najbrž moral navaditi na soj žarometov.