Prvi sestanek Trumpa in Šija: “Kitajska vrata v svet se bodo še bolj odprla”

Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ši Džinping sta v okviru tridnevnega Trumpovega obiska v Pekingu načela nekatera gospodarska vprašanja, med njimi odpiranje Kitajske ameriškim podjetjem, kitajske nakupe ameriških kmetijskih proizvodov in pretoku energentov skozi Hormuško ožino.

Po prihodu Trumpa v sredo zvečer je v četrtek stekel prvi od dveh predvidenih sestankov obeh voditeljev, ki je trajal dobri dve uri. Ameriškega predsednika na prvem obisku Kitajske po devetih letih spremlja tudi delegacija direktorjev vodilnih podjetij, med njimi glavni izvršni direktor Tesle Elon Musk, šef Appla v odhajanju Tim Cook in glavni izvršni direktor Nvidie Jensen Huang, ki se je pridružil v zadnjem trenutku, ko ga je predsedniško letalo pobralo na Aljaski.

Ši je v uvodnem nagovoru ameriškim delegatom dejal, da so “ameriška podjetja globoko vključena v reforme in odpiranje Kitajske, proces, od katerega sta imeli koristi obe strani. Kitajska vrata v zunanji svet se bodo le še bolj odprla,” je poročal Bloomberg. Ši je dodal, da verjame, da bodo imela ameriška podjetja na Kitajskem še širše priložnosti.

Trump je v svojem nagovoru dejal, da bodo vodilni direktorji “izkazali spoštovanje vam in Kitajski” in da se “veselijo trgovine in poslovanja”.

Čudovito in neverjetno

Ko so se pogovori voditeljev začeli, so nekateri ameriški direktorji podali kratke izjave novinarjem. Musk je dejal, da želi med svojim obiskom doseči “veliko dobrih stvari” in da je bilo srečanje “čudovito”. Cook je na vprašanje, kako so potekala srečanja, pokazal navzgor obrnjen palec, medtem ko je Huang dejal: “Ši in predsednik Trump sta bila neverjetna.”

Prisoten na srečanju je tudi glavni izvršni direktor Boeinga Kelly Ortberg, saj si podjetje prizadeva za morebitno zgodovinsko prodajo več sto letal Kitajski, s čimer bi se po skoraj desetletju ameriški proizvajalec vrnil na ta hitro rastoč letalski trg.

Reuters pa je poročal, da so ZDA odobrile seznam 10 podjetij, ki lahko kupujejo druge najbolj zmogljive čipe Nvidie H200. Huang si prizadeva za dostop do kitajskega trga, ki ga omejujejo ameriške izvozne omejitve izvoza naprednih čipov za umetno inteligenco, saj državi tekmujeta v razvoju te ključne tehnologije.

Kmetijski pridelki in nafta

Voditelja sta govorila tudi o kitajskih nakupih ameriških kmetijskih proizvodov, med katerimi izstopa soja kot pomemben izvozni izdelek. Trump je izpostavil potrebo po večjih nakupih Kitajske, ki je največja svetovna uvoznica soja, a povečuje predvsem nakupe iz največje svetovne izvoznice, Brazilije, ki ponuja cenejši pridelek in uživa nižjo carinsko stopnjo. Trump je opozoril tudi, da je treba ustaviti dotok kitajskih sestavin za izdelavo opioida fentanil v ZDA.

Predsednika dveh največjih svetovnih gospodarstev sta se pogovarjala o odprtju Hormuške ožine za podporo trgovini z energenti, predvsem nafto in plinom. Ši je izrazil nasprotovanje Kitajske militarizaciji te plovne poti, je za Bloomberg dejal uradnik Bele hiše.

Bela hiša je sporočila, da je Ši izrazil zanimanje za nakupe več ameriške nafte, da bi zmanjšal odvisnost Kitajske od Hormuške ožine. Nedolgo zatem je ameriški finančni minister Scott Bessent povedal, da so se pogovarjali o tem, da bi Peking kupil več energentov iz ZDA, in da bi bila nafta iz Aljaske za Kitajsko “naravna” izbira. V kitajskih povzetkih pogovorov ni bilo omembe energetskih nakupov.

Kitajska od maja 2025 ni uvažala ameriške nafte zaradi 20-odstotnih carin, uvedenih med trgovinsko vojno, odprava teh dajatev pa bi bila verjetno predpogoj za kakršno koli nadaljevanje nakupov. ZDA nikoli niso bile pomemben vir surove nafte za največjo svetovno uvoznico.

Ši je sicer za najpomembnejše vprašanje bilateralnih odnosov označil Tajvan, česar ameriški povzetek pogovorov ni omenjal.

Trgovina in naložbe

ZDA in Kitajska se pogovarjata o odboru za naložbe, ki bi kitajskim podjetjem potencialno omogočil vlaganje v ZDA v neobčutljive panoge, je v intervjuju za CNBC v Pekingu dejal Bessent.

Bessent je dejal, da potekajo pogajanja tudi o odboru za trgovino. Ena od idej je odpraviti carine na približno 30 milijard dolarjev vreden trgovinski promet “za nekritična področja in področja, ki jih ne želimo vrniti domov,” je dejal.