Novi šef Feda dobil zeleno luč, takoj ga čaka velik izziv

Ameriški senat je v sredo potrdil Kevina Warsha za predsednika ameriške centralne banke (Federal Reserve). Z novim mandatom 56-letnega odvetnika in finančnika čaka spopad z naraščajočo inflacijo, kar bi lahko otežilo znižanje obrestnih mer, ki jih je od trenutnega predsednika Jeroma Powlla večkrat zahteval predsednik Donald Trump, poroča Reuters.

Poslanci so Warshev mandat potrdili s 54 glasovi za in 45 glasovi proti, kar je bila najbolj strankarsko razdvojena potrditev predsednika Feda v ameriškem senatu doslej. En sam demokrat, John Fetterman iz Pensilvanije, je glasoval z republikansko večino. Warsh je prejel štiriletni mandat kot predsednik Feda in hkratni 14-letni mandat kot eden izmed guvernerjev centralne banke.

Potrditev potrebuje še končni podpis Trumpa, ki se trenutno mudi na Kitajskem pri predsedniku Ši Džinpingu. Dokumente namerava podpisati čim prej, “da bi povrnil zaupanje v odločanje Feda”, je dejal uradnik Bele hiše.

Dosedanji predsednik Powell mandat končuje v petek, a bo ostal guverner pri Fedu. Njegov mandat je zaznamoval spor s Trumpom, ki se je večkrat jezno odzval na odločitve Feda, da ohranja obrestne mere povišane v luči negotovosti glede vpliva carin. Warsh bo že 16. in 17. junija vodil naslednje monetarno zasedanje, kjer bodo guvernerji predvidoma razpravljali o možnosti dviga obrestnih mer zaradi povišane inflacije. Ta je aprila znašala 3,8 odstotka, precej več od dvoodstotnega cilja Feda, predvsem zaradi višjih cen bencina v luči izraelsko-ameriške vojne proti Iranu in zaprtja Hormuške ožine.

Skrbi o inflaciji

Nekateri oblikovalci politik Feda so zaskrbljeni, da se inflacija širi celo onkraj vpliva carin Trumpove administracije in skoka cen nafte zaradi iranske vojne. Indeks proizvodnih cen, ključni element splošne inflacije, je aprila poskočil za šest odstotkov v primerjavi z lanskim letom, je v sredo poročalo ministrstvo za delo. To je najhitrejši tempo od decembra 2022, ko se je Fed boril z ostrimi dvigi obrestnih mer boril proti rekordni rasti cen.

Nekateri člani Feda so zato bolj naklonjeni višanju obrestnih mer kot nižanju, česar si želi Trump, ki je predlagal Warsha za predsednika banke. Na zadnjem, aprilskem zasedanju so člani odbora za odprte trge (FOMC), ki kroji monetarno politiko ZDA, pustili obrestne mere nespremenjene v razponu 3,5-3,75 odstotka. Za nižanje je glasoval le guverner Steven Miran, ki ga je na položaj imenoval Trump.

Junija naj bi oblikovalci monetarne politike objavili nove napovedi gibanja obrestnih mer. Marčevska pričakovanja o enem nižanju v letu 2026 se v luči trenutnih razmer zdijo stvar preteklosti. Stopnja brezposelnosti se giblje okrog 4,3 odstotka, kar kaže, da trg dela morda ne bo potreboval podpore nižjih obrestnih mer. Inflacija pa se zaostruje in je aprila pospešila najhitreje v zadnjih treh letih.

Finančni trgi pričakujejo, da se ciljna obrestna mera Feda letos ne bo spremenila, zvišanje obrestne mere pa bo predvidoma januarja.

Družinski boj

Trump medtem pričakuje, da se bo Warsh zavzemal za nižje obrestne mere. Warsh je izrazil podporo Trumpovemu stališču. Kljub temu je senatorjem na zaslišanju prejšnji mesec povedal, da ni dal nobenih obljub glede obrestnih mer, čeprav je obljubil velike spremembe, vključno z okrepljenim sodelovanjem z administracijo pri zadevah, ki niso povezane z denarno politiko.

Warsh ni tuj nesoglasjem znotraj Feda. Kot guverner Feda v času predsedovanja Bena Bernankeja je izrazil zadržke glede politike, čeprav je leta 2011 zapustil odbor, še preden je oddal glas proti.

Na zaslišanju ob potrditvi je senatorjem povedal, da pozdravlja “družinski boj” v Fedu, v iskanju pravega odziva na gospodarske razmere, še piše Reuters.