Dva zgovorna grafa: Staramo se, trg dela bo vse bolj izčrpan

Slovenija se tako kot številne evropske države spopada z izzivom staranja prebivalstva, to pa pomembno vpliva na trg dela in potencial za gospodarsko rast, v poročilu o makroekonomskih gibanjih piše Banka Slovenije. Ta je tokrat pod drobnogled vzela demografsko sliko naše države, ki bo – kot zapiše – že v prihodnjih letih pomemben dejavnik trga dela in gospodarske rasti.

Eden od ključnih izzivov je neravnovesje med številom mladih, ki vstopajo na trg dela, in številom starejših delavcev, ki se upokojujejo. Zadnjih je precej več, kar pomeni, da bo pomanjkanje aktivnih delavcev med 25. in 59. letom starosti pri nas vse večje.

Razmerje se slabša vse od leta 2019, ko so se začeli upokojevati delavci generacije “baby boom”, na drugi strani pa so se začele močno manjšati mlade generacije, ki so vstopale na trg dela.

Banka Slovenije to ponazori s spodnjo grafiko, ki kaže, kako so se v treh desetletjih zmanjšale generacije mladih in povečale generacije starejših (nad 45 let).

Vse večje pomanjkanje delavcev

Banka Slovenije posledično ugotavlja, da bo naš trg dela “ob omenjenih trendih vse bolj izčrpan, podjetja pa se bodo še v večji meri soočala s pomanjkanjem delovne sile”.

Ali drugače povedano, ob takih številkah se moramo vprašati, kako bomo z manj aktivnimi zaposlenimi zagotavljali enak ali celo boljši standard življenja.

Banka Slovenije objavlja scenarij EUROPOP, ki ga pripravlja Eurostat. Pri tem poudarja, da evropski statistični urad predpostavlja, da se bo v Slovenijo povprečno letno priselilo šest tisoč tujih državljanov, kar ublaži (spodnjo) krivuljo napovedi zmanjševanja števila delovno sposobnega prebivalstva. Ta kljub temu kaže, da bo do leta 2050 število delovno aktivnih prebivalcev upadlo za sto tisoč.

Oteženo zaposlovanje lahko omeji podjetja

Banka Slovenije je v publikaciji tudi ocenila vpliv padanja števila prebivalcev v delovno aktivnih
letih na stopnjo brezposelnosti, kar se uporablja kot indikator tesnosti trga dela. Pri tem je kot osnovo vzela zadnje desetletje (od 2013 do 2023).

“Za vsako odstotno točko upada delovno sposobnega prebivalstva se je stopnja brezposelnosti zmanjšala za 0,27 odstotne točke. Ta rezultat kaže pomen demografskih trendov na tesnost trga dela tudi v prihodnjih letih,” ugotavljajo v centralni banki.

Dodajajo, da se bo tesnost kazala v oteženem zaposlovanju podjetij, kar bi lahko omejilo njihovo aktivnost, manjši pa bo tudi prispevek zaposlenosti oziroma dela h gospodarski rasti. “Ob tovrstnih gibanjih bo v prihodnje rast produktivnosti igrala ključno vlogo tako z vidika ohranjanja potencialne rasti slovenskega gospodarstva kot blaženja pritiskov na njegovo konkurenčnost,” sklenejo analitiki Banke Slovenije.