Boeing prevzema ključnega dobavitelja delov, posel pa usklajen s tekmecem
Ameriški proizvajalec letal Boeing bo za dobavitelja letalskih delov Spirit AeroSystems, ki ga je oddvojil leta 2005, odštel 4,7 milijarde dolarjev.
Proizvajalec letal Boeing je pristal na prevzem svojega največjega dobavitelja delov Spirit AeroSystems, medtem ko se je glavni tekmec Airbus – prav tako pomembna Spiritova stranka – strinjal, da v zameno za kompenzacijo prevzame izgubarske evropske posle podjetja, piše Reuters.
Ameriški letalski velikan bo za Spirit AeroSystems, ki ga je sicer oddvojil leta 2005, odštel 4,7 milijarde dolarjev (4,3 milijarde evrov). Cena na delnico bo znašala 37,25 dolarja, je dejal Boeing. To bi podjetju iz Kansasa dalo vrednost 8,3 milijarde dolarjev skupaj z dolgom.
Po navedbah Spirita ponudba vključuje 30-odstotno premijo glede na ceno delnice ob oznanitvi prevzemnih pogajanj v začetku marca.
Poteza prihaja v težavnem letu za Boeing. To se je začelo z odtrganim vratnim panelom med letom Alaska Airlines z Boeingovim modelom 737 Max 9. Nadaljuje se s preiskavami glede varnosti, omejeno proizvodnjo in dobavo ter prizemljitvami letal. Prav Spirit je Boeingu dobavil vratni panel.
Ločen posel
Pogovori med Boeingom in Spiritom so vodili v ločen posel z evropskim Airbusom, ki mu Spirit prav tako dobavlja dele. Dogovor je bil “ohlapno koordiniran” med vsemi tremi deležniki, so za Reuters dejali viri. Airbus bo prevzel štiri proizvodne obrate Spirita v ZDA, Franciji, Maroku in na Severnem Irskem, pa tudi manjši del operacij v matični tovarni v Wichiti.
Spiritova proizvodnja za Airbus – ki vključuje dele za letala A350 in A220 – posluje z izgubo, zato je evropski izdelovalec letal zahteval kompenzacijo za prevzem obveznosti. Po navedbah Reutersovih virov naj bi v pogajanjih zahtevali do milijarde dolarjev. Airbus pa je nato sporočil, da bodo od Spirita prejeli 559 milijonov dolarjev.
Za prevzem bo Airbus sicer odštel simboličen en dolar.
Tožba proti Boeingu?
Vse bolj verjetno se zdi tudi, da bo ameriško pravosodno ministrstvo vložilo tožbo zaradi prevare proti Boeingu, na podlagi neuradnih virov še poroča Reuters. Tožba naj bi se nanašala na dve letalski nesreči v letih 2018 in 2019, ko sta dve Boeingovi letali 737 Max 8 strmoglavili.
V obeh nesrečah so umrli vsi na krovu, skupaj je bilo 346 žrtev. Po ugotovitvah pravosodnega ministrstva je Boeing kršil dogovor, ki so ga sklenili leta 2021. Ta je Boeing ščitil pred kazenskim pregonom za obe nesreči. V okviru dogovora je izdelovalec letal plačal kazni v skupni višini 2,5 milijarde dolarjev.
Ministrstvo bo predvidoma Boeingu ponudilo možnost pogoditve s priznanjem krivde, kar bi vključevalo finančno kazen v višini 487 milijonov dolarjev, neodvisne varnostne preglede naslednja tri leta in srečanje vodstva z družinami žrtev. Če Boeing ne sprejme ponudbe, bo šel primer na sojenje.
Svojci žrtev so se na nov ponujen dogovor ministrstva odzvali kritično. “Družine žrtev odločno nasprotujejo sramotnemu novemu dogovoru med Boeingom in ministrstvom za pravosodje,” je za Reuters dejala ena od odvetnic družin Erin Applebaum. Finančno kazen predlaganega sporazuma je označila za “zanemarljivo” in dejala, da bodo družine žrtev dogovoru nasprotovale na sodišču.
Boeing je zaradi krize zaupanja v podjetju napovedal odhod glavnega izvršnega direktorja Dava Calhouna. Poznavalci industrije in analitiki kot eno od možnih zamenjav vidijo prvega moža Spirita Pata Shanahana, ki je bil nekdaj tudi direktor Boeinga.
