“Avtomate imamo v osmih državah, nikjer ne izdajamo računov”

Izhodišča za davčno reformo, ki so pravkar v koalicijskem usklajevanju, predvidevajo uvedbo obvezne izdaje računa na samopostrežnih avtomatih s prigrizki in pijačo. Za avtomate, ki so že v uporabi, bi veljalo prehodno obdobje do 1. januarja 2026.

Zakon o davku na dodano vrednost (DDV) načeloma zahteva izdajo računa za vsako prodano blago ali storitev. A v pravilniku o izvajanju tega zakona so določene nekatere izjeme, tudi prodaja iz avtomatov.

Pri prodaji blaga iz avtomatov – mleka, kave, drugih pijač in prigrizkov, ponudnikom trenutno torej ni treba izdajati računa. Morajo pa vsaj enkrat mesečno popisati začetne in končne zaloge. Na podlagi tega popisa potem tudi plačajo davek.

Po novem bi morali izdajati račune in jih davčno potrjevati. Na ministrstvu na očitke v javnosti, da bo to prineslo le več papirnatih računov v koših ob avtomatih, odgovarjajo, da ne vidijo ovir za digitalno izdajanje računov.

Potegnili iz predala

V podjetjih, ki postavljajo avtomate za prodajo blaga, so nam povedali, da s predlogom uradno še niso seznanjeni. Prav tako z njimi ni seznanjena Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), ki naj bi finančnemu ministrstvu že poslala poziv, v katerem prosijo za seznanitev z besedilom predlaganih sprememb.

Kot so pojasnili na zbornici, ki jo vodi Mariča Lah, se o ukrepu niso pogovarjali na sestankih delovne skupine za davke, katere članica je bila tudi TZS.

Na ministrstvu so se odzvali, da gre za predlog Obrtne zbornice Slovenije (OZS), ki naj bi v avtomatih videla nelojalno konkurenco gostincem. A so z zbornice, ki jo vodi Blaž Cvar, sporočili, da so dopis v zvezi z ureditvijo za avtomate na ministrstvo poslali leta 2016, pozneje pa niso več dajali pobud. Pa tudi, da se je pobuda nanašala na izenačitev stopnje DDV, ne pa na izdajanje računov. Ministrstvo je torej ukrepe v predlogu davčnih sprememb, ki je zdaj v obravnavi, očitno črpalo tudi iz več let starih pobud.

V drugih državah brez računov

Trgovinska zbornica medtem poudarja, da je izjema pri izdajanju računov za avtomate “skladna z evropsko zakonodajo” in da je zato presenečena nad predlogom ministrstva, kateremu nasprotuje.

V Automatic Servisu, ki je največji ponudnik avtomatov pri nas in je imel predlani 42 milijonov evrov prihodkov, težav ne vidijo, želijo pa si digitalne izdaje računov.

Delikomat, ki ima prav tako po Sloveniji nameščenih več tisoč kavomatov, predlani pa je imel 13 milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička, medtem pravijo, da imajo v osmih državah srednje in vzhodne Evrope nameščenih nekaj deset tisoč avtomatov, izdaja računov pa nikjer ni potrebna.

Visok strošek nadgradnje

Leopold Vehovar, direktor Delikomata, opozarja, da je sistemska ureditev tiskanja računov tehnično zelo zahtevna in bi lahko privedla do uničenja marsikaterega podjetja v panogi. Dodaja, da so prodajni avtomati v Evropi z razlogom izjema.

“Trenutno tehnične rešitve po naših informacijah niso na voljo, vsaj ne za večino avtomatov. Torej bi bile potrebne tudi ogromne naložbe v avtomate. Za nas bi to pomenilo visok finančni vložek, ki vam ga trenutno nihče ne bo znal pravilno oceniti,” nam je dejal Vehovar.

V podjetju Nives, ki se ukvarja z distribucijo avtomatov in je lani ob dobrih treh milijonih evrov prihodkov ustvaril okoli 200 tisočakov dobička, upajo, da se napovedana sprememba ne bo uresničila. Tudi oni pa si želijo, da bi bilo možno digitalno izdajanje računov.

Višina začetne investicije v nadgradnjo obstoječih avtomatov bi bila po besedah direktorja Daniela Sokliča odvisna od sistema, ki bi ga ukrep zahteval. “Za velike stranke bi se cena dodatnega modema skupaj z integracijo v sistem gibala med 50 in 200 evri,” ocenjuje Soklič.