V Avstriji negotovost glede ruskega plina, ki priteka tudi v Slovenijo
Avstrijski trgovec z nafto in plinom OMV je opozoril, da bi nov sodni precedens v EU lahko vodil ruskega plinskega velikana Gazprom v prekinitev dobave državi. To bi imelo posledice tudi za Slovenijo.
Avstrija je zaradi svoje nevtralnosti in prijateljskih odnosov z Rusijo ohranjala stabilno dobavo ruskega plina prek plinovodov. Tega je ruski plinski velikan Gazprom odrekel evropskim državam, ki so bile bolj kritične do vojne v Ukrajini. Toda avstrijski plinski trgovec OMV zdaj opozarja na tveganje za rusko dobavo.
“OMV obvešča, da je kot vodilna družba za trženje in trgovanje s plinom dolžan z nujnim tržnim sporočilom obvestiti energetski trg o kakršnihkoli dejanjih, ki bi lahko vplivala na njegovo sposobnost prejemanja plina od dobaviteljev,” so pozno v torek zapisali pri družbi.
Tveganje za Gazpromove pošiljke predstavlja nedavna sodba tujega sodišča, ki jo je pridobilo večje evropsko energetsko podjetje, a pri OMV niso pojasnili, za katero sodbo ali podjetje gre. “Če bi bila sodba uveljavljena proti OMV, bi zahtevala, da OMV svoja plačila v okviru pogodbe z Gazprom Export nakaže temu evropskemu podjetju (namesto Gazprom Exportu),” so pojasnili.
OMV na podlagi Gazpromovih odzivov v podobnih situacijah meni, da bi uveljavitev takšne sodbe proti OMV pomenila prekinitev dobav Gazproma. To bi vplivalo na avstrijski plinski trg, čeprav podjetje dodaja, da bi zaradi razpršenosti virov lahko tudi v tem primeru oskrboval svoje stranke s plinom.
Bloomberg pa poroča, da je v zadnjih sedmih mesecih Gazprom dobavil 80 odstotkov vsega avstrijskega uvoza v okviru dolgoročne pogodbe, ki velja do leta 2040.
Vpliv na Slovenijo
Avstrija je od začetka vojne v Ukrajini še vedno prejemala skorajda pogodbene količine plina od Gazproma, medtem ko je dobava mnogim drugim evropskim državam drastično upadla. Naša severna soseda prejme dobro polovico plina, ki v EU prispe preko ukrajinskega tranzitnega omrežja, poleg Turškega toka edine še delujoče plinske povezave med EU in Rusijo.
To je pomembno tudi za Slovenijo. Čeprav domači plinski trgovec Geoplin od prekinitve dobave po uvedbi sankcij ne prejema več neposrednih pošiljk ruskega Gazproma, je Slovenija lani še vedno uvozila dobrih 68 odstotkov plina iz Avstrije.
Slabo tretjino oziroma 28,3 odstotka plina je Slovenija lani prejela iz Alžirije. Geoplin je namreč sklenil triletno pogodbo z alžirskim Sonatrachom za 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto, s katero skuša razpršiti svoje vire dobave. Odvisnost Slovenije od ruskega plina kljub odsotnosti neposrednih dobav sta nedavno izpostavila tudi Evropska komisija in Agencija za energijo.
Slovenija plin kupuje na vzhodno-avstrijskem plinskem vozlišču Baumgarten, a zanesljivih podatkov o deležu ruskega plina ni. Po navedbah Geoplina je pri teh nakupih na virtualnih trgovalnih točkah nemogoče določiti, ali je plin ruskega izvora ali ne. Gre namreč za plin, ki je bil predhodno uvožen v EU in ima poreklo EU. Po oceni Agencije za energijo je bil lani in v začetku letošnjega leta delež ruskega plina v Sloveniji še vedno prevladujoč.
