Splošno sodišče EU tudi drugič zavrnilo rusko tožbo zoper plinsko direktivo
Kot ugotavlja Splošno sodišče EU, je družbi Nord Stream 2 kljub predpisom omogočeno ekonomsko sprejemljivo izkoriščanje plinovoda.
Splošno sodišče EU je zavrnilo tožbo družbe Nord Stream 2 zoper direktivo, s katero so se pravila za plinovode na notranjem trgu razširila na plinovode iz tretjih držav. Tožnik je zahteval, da se del plinovoda med Rusijo in Nemčijo izvzame iz predpisov EU, a bi to po oceni sodišča vodilo v izkrivljanje konkurence in negativno vplivalo na oskrbo, poroča STA.
EU je plinsko uredbo spremenila aprila 2019. Z njo so se pravila, ki veljajo za interne plinovode v uniji, razširila na plinovode, ki vodijo v tretje države ali prihajajo iz njih. Cilj je bil zagotoviti enaka pravila konkurence na trgu EU. V praksi to pomeni ločitev funkcij lastnika in upravljavca plinovoda, s čimer se omogoči dostop do plinovoda tudi drugim podjetjem, ki bi želela kupovati plin.
Nord Stream 2: Novi predpisi so prišli po začetku gradnje
Družba Nord Stream 2, švicarska hčerinska družba ruskega energetskega velikana Gazprom, ki ima v njej 51-odstotni lastniški delež, je odgovorna za gradnjo in obratovanje plinovoda Severni tok 2. Spremembe direktive je izpodbijala že leta 2020 na Splošnem sodišču EU. Trdila je, da za Severni tok 2 novi predpisi ne bi smeli veljati, ker so ga začeli graditi, preden so začeli veljati. Splošno sodišče EU je pritožbo zavrnilo kot nedopustno.
Zoper to odločitev se je nato družba Nord Stream 2 pritožila na Sodišče EU, ki je leta 2022 tožbo razglasilo za delno dopustno, s čimer je v bistvu razveljavilo sklep Splošnega sodišča EU in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Sodišče: Družbi ni preprečeno sprejemljivo izkoriščanje
Kot poroča STA, je Splošno sodišče EU danes sporočilo, da je tožbo spet zavrnilo. Kot je pojasnilo, uporaba prava EU za odsek plinovoda Severni tok 2, ki je na ozemlju ali v teritorialnem morju države članice, preprečuje izkrivljanje konkurence in negativne vplive na zanesljivost oskrbe.
Ugotovilo je tudi, da dejstvo, da zanjo ne morejo veljati izjeme od predpisov EU, družbi Nord Stream 2 ne preprečuje ekonomsko sprejemljivega izkoriščanja plinovoda Severni tok 2 in primerne donosnosti njenih naložb.
Gradnji plinovoda nasprotovalo več držav
Prek plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem, naj bi steklo 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Njegovi gradnji so nasprotovale Poljska, Ukrajina, baltske države in ZDA. Kritiki projekta so med drugim trdili, da bo povečal odvisnost Evrope od ruskega plina in vpliv Kremlja na evropsko politiko.
To je bila ena ključnih ruskih energetskih naložb. Projekt je bil dokončan, vendar plinovod ni začel delovati, ker je 24. februarja 2022 Rusija začela invazijo na Ukrajino, še piše STA.
