Slovenija v Bruselj po izjemo, ki jo Hrvati že imajo in lahko zniža cene goriva

Cene pogonskih goriv ostajajo povišane. Liter 95-oktanskega bencina kljub torkovi pocenitvi stane 1,603 evra, liter dizla 1,828 evra, liter kurilnega olja 1,436 evra. Liter dizla je na črpalkah zunaj avtocest in hitrih cest za približno 35 centov dražji kot konec februarja, ko sta Izrael in ZDA napadla Iran, liter kurilnega olja nekaj podobnega, medtem ko je pri bencinu razlika manjša (16 centov).

Cena bi lahko bila še višja. Vlada Roberta Goloba je, da bi ublažila podražitve goriv, že spomladi znižala trošarine na minimum, ki velja za celotno Evropsko unijo (EU). Vlada Janeza Janše pa je s tem tednom za dva meseca zamrznila prispevek za energetsko učinkovitost in okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO2).

S tem se je močno zožal nabor možnih ukrepov, ki bi jih vlada še lahko izvedla, če bi se gorivo še naprej dražilo. Na ministrstvu za finance pa so za Forbes Slovenija zdaj povedali, da bo Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje za znižanje trošarin na pogonska goriva pod najnižjo raven, ki jo določa evropska direktiva.

Cene bi lahko dlje ostale povišane

Na ministrstvu pojasnjujejo, da evropska zakonodaja, ki sicer določa najnižje ravni obdavčitve energentov, državam članicam omogoča, da v posebnih okoliščinah zaprosijo za drugačno davčno obravnavo.

Komisija vsako vlogo preuči in svetu EU praviloma v treh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij predlaga njeno odobritev ali pa pojasni, zakaj izjeme ne podpira.

Slovenija bo v utemeljitvi navedla, da gre pri konfliktu na Bližnjem vzhodu, ki se je začel konec februarja in dviguje cene nafte, za geopolitično tveganje širših razsežnosti in dolgotrajnejše narave, zato je mogoče pričakovati, da bodo cene goriv ostale povišane še dalj časa.

Spomnimo, da je Janševa vlada junija zvišala tudi marže naftnim trgovcem, ki so vštete v regulirano ceno. Tudi to dviguje cene pogonskih goriv za nekaj centov na liter.

Hrvatom je že uspelo

Slovenija z vlogo sledi Hrvaški in Švedski, ki sta za dovoljenje za znižanje trošarin pod evropski minimum zaprosili že kmalu po začetku konflikta na Bližnjem vzhodu.

Hrvaška je to naredila 2. aprila, torej le dober mesec dni po začetku spopadov na Bližnjem vzhodu, ki so zaustavili pretok goriv skozi Hormuško ožino. Pred tednom dni, torej tri mesece po oddaji vloge, je dobila zeleno luč Bruslja, kar kaže, da je dejansko mogoče pričakovati, da bi Bruselj izjemo odobril tudi Sloveniji.

Vlada Andreja Plenkovića bo v obdobju od 1. avgusta letos do konca januarja 2027 lahko znižala trošarine za neosvinčeni bencin za največ 21,95 centa, za dizelsko gorivo pa za največ 22,5 centa pod minimum EU. Tako lahko trošarino za bencin zniža na 13,95 centa, za dizel pa na 10,5 centa. S tem bi lahko Hrvaška pomembno znižala cene goriv.

Komisija je v obrazložitvi sklepa zapisala, da lahko ukrep po njeni oceni omogoči cenovno dostopno energijo za prebivalce in gospodarstvo, obenem pa ne ovira delovanja trga. Opozorila pa je, da lahko neciljno zniževanje davkov pomeni znaten proračunski izpad in poveča povpraševanje po fosilnih gorivih, s čimer še poslabša neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Zato bi moral ukrep ostati strogo časovno omejen, so sklenili v Bruslju.

Na našem ministrstvu za finance pa pravijo, da tudi dovoljenje Bruslja ne pomeni, da bo Hrvaška trošarine dejansko znižala in da bo to storila v višini, za katero je zaprosila. Spomnijo, da je Slovenija po vojni trošarine na dizelsko gorivo ves čas držala na minimalnih 33 centov za liter, medtem ko jih je Hrvaška v juniju (ob začetku turistične sezone) celo zvišala.

Dvorezni meč

Znižanje trošarin, ki bi gotovo pomenilo olajšanje za voznike avtomobilov na bencinski in dizelski pogon, podjetja ter tiste, ki se ogrevajo na kurilno olje, ima namreč tudi drugo plat.

Vsak cent nižje trošarine pomeni manj prihodkov za državni proračun. To kaže tudi letošnji primer pri nas: zaradi nižanja trošarin po februarskem začetku vojne je država med marcem in majem pobrala okoli 39 milijonov evrov manj, kot bi jih, če bi ohranila februarsko višino trošarin.

Tako tudi na ministrstvu za finance v odgovoru za Forbes Slovenija navajajo, da lahko občutnejše znižanje trošarin na energente “kratkoročno in delno ublaži vpliv rasti cen naftnih derivatov na končne potrošnike, vendar hkrati vpliva na višino javnofinančnih prihodkov in fiskalno stabilnost države”. Morebiten poseg bi poslabšal izhodišča načrtovalcev septembrskega rebalansa, s katerim želi ministrstvo uravnotežiti naše javne finance.

Kolikšen bo proračunski izpad zaradi pravkar dvomesečne zamrznitve plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO₂ dajatev), nam na ministrstvu za finance niso povedali. Prav tako ne, koliko manj denarja se bo zaradi dvomesečne zamrznitve plačila prispevka za energetsko učinkovitost (prispevek URE), ki je sicer prihodek Eko sklada.

Stevanović dregnil SDS: Če bi jaz vodil vlado, bi se zoperstavil

Vse od predvolilne kampanje dalje pa se v politiki omenja še ena bruseljska omejitev, ki nam vsaj na prvi pogled po nepotrebnem draži goriva.

Predsednik parlamentarne stranke Resnica in predsednik Državnega zbora (DZ) Zoran Stevanović je že v predvolilni kampanji večkrat opozoril na to, da se v osnovo za obračun davka na dodano vrednost (DDV) na gorivo vštevajo tudi trošarine. Če te znašajo 33 centov, je DDV na trošarine sedem centov za liter goriva, kar ni zanemarljivo.

A na ministrstvu za finance pravijo, da je tudi to posledica določb evropske direktive, država pa da nima vzvoda, da bi to pravilo zaobšla.

Stevanović je nedavno vrgel rokavico predsedniku vlade Janši z izjavo, da bi, če bi vodil vlado, ukrepal v Bruslju. “Resni.ca bi si upala, če bi vodila vlado, zoperstaviti Bruslju in narediti zakonsko ceno goriva tako, da bi z znižanim DDV obrestovala samo neto ceno nafte brez trošarine, kar bi takoj znižalo ceno goriva,” je dejal v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih stranke.

Na ministrstvu za finance so zdaj za Forbes Slovenija pojasnili, da ukrepanje ni mogoče. Kot pravijo, pravilo za določanje davčne osnove za obračun DDV določa evropska direktiva o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki pa ne dopušča, da bi se trošarina izključila iz davčne osnove za obračun DDV. Direktiva ne dopušča niti možnosti, da bi država članica za takšen ukrep pridobila posebno dovoljenje oziroma odstopanje (kot lahko zaprosi za začasno znižanje minimalnih trošarin).

Direktiva državam članicam tudi ne dopušča uporabe znižanih stopenj DDV za dobavo pogonskih goriv, sklenejo na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj iz največje koalicijske stranke SDS.