Nemci iščejo šibke točke kitajskega gospodarstva

Nemška vlada po navedbah Bloomberga pripravlja interno analizo ključnih sektorjev, v katerih e Kitajska še vedno odvisna od nemške in evropske tehnologije, specializiranih komponent ter industrijskega znanja.
Nemški uradniki analizirajo trgovinske tokove, dobavne verige in podatke o podjetjih, da bi opredelili sektorje, v katerih bi morebitni evropski trgovinski ukrepi najbolj vplivali na kitajsko industrijo, poroča Bloomberg.
Cilj je krepitev pogajalskega položaja Evropske unije v času vse bolj zaostrenih gospodarskih odnosov med Zahodom in Pekingom, piše portal.
Polprevodniki kot ključna strateška točka
Posebno pozornost naj bi namenili dobavni verigi polprevodnikov. Bloomberg navaja, da izstopajo nemški proizvajalci tehnološke opreme in komponent, med njimi Trumpf in Carl Zeiss, ključna dobavitelja tehnologij, ki jih ASML uporablja za proizvodnjo strojev za izdelavo naprednih polprevodnikov. Čeprav je nizozemskemu podjetju prepovedan izvoz svojih najsodobnejših rešitev na Kitajsko, upravlja z obsežno bazo nameščenih sistemov starejše generacije, ki zahtevajo vzdrževanje, nadomestne dele in tehnično podporo.
Poročilo bi po pisanju Bloomberga lahko vključevalo tudi podjetja Siltronic, Aixtron in SUSS MicroTec, ki izdelujejo dele za polprevodniško industrijo, njihove visoko specializirane tehnologije pa zasedajo ključne položaje v celotni dobavni verigi.
Ameriški portal navaja še panogo naprednih patentiranih medicinskih izdelkov, od katerih je Kitajska odvisna, zlasti zaradi staranja prebivalstva.
V teh sektorji vzvod Nemčije ne bi bila le ustavitev izvoza strojev in sestavnih delov, temveč tudi začasna prekinitev vzdrževanja in servisiranja opreme, ki že deluje na Kitajskem, piše Bloomberg, ki se sklicuje na vir, ki ne želi biti imenovan.
Avtorji poročila naj bi ocenili, da Kitajska kljub hitremu tehnološkemu napredku ostaja odvisna od določenih evropskih rešitev, ki zahtevajo specializirano znanje.
Seznam ključnih nemških izvoznikov strateških tehnologij na Kitajsko, ki so ga naredili v uredništvu Bloomberga, navaja še proizvajalca kemikalij BASF, K+S, vodilnega nemškega proizvajalca gnojil in mineralov, MTU Aero Engine, ki izdeluje letalske motorje, Siemens, Siemens Energy, proizvajalca strojnega orodja SHW Werkzeugmaschinen, proizvajalca industrijske opreme Bosch in Bosch Rexroth ter avtomobilskega dobavitelja ZF Friedrichshafen.
Merz: Odvisnost je vzajemna
Iskanje ranljivih točk Kitajske prihaja po tem, ko je nemški nacionalni varnostni svet sestavil seznam 34 ukrepov z namenom okrepitve odpornosti in zmanjšanja strateških odvisnosti za primer, da bi Kitajska ponovno izkoristila kritične surovine kot orožje – kot je to storila lani v primeru podjetja Nexperia.
Nemški kancler Friedrich Merz je v zadnjih tednih večkrat poudaril, da mora Evropa zmanjšati svojo strateško ranljivost. Med drugim je ugotovil, da Nemčiji grozi, da bo ujeta med strateško rivalstvo ZDA in Kitajske, če ne bo razvila večje odpornosti in okrepila lastne vloge.
Voditelji EU so prejšnji mesec Evropski komisiji, ki skrbi za trgovinsko politiko EU, naložili, naj predstavi niz novih trgovinskih zaščitnih ukrepov za spopadanje s tistim, kar ocenjujejo kot nevzdržen primanjkljaj v trgovini s Kitajsko, ki po uradnih podatkih že presega milijardo evrov na dan.
Trgovinski primanjkljaj EU v blagovni menjavi s Kitajsko je lani namreč dosegel 360 milijard evrov, kar jasno ponazarja vse večje neravnovesje med gospodarstvoma. Nemčija je imela največji primanjkljaj v Evropi, in sicer 95 milijard evrov, pri čemer izgublja zlasti avtomobilski sektor. Kitajci namreč v države EU uvozijo vse več, medtem pa se nemške avtomobilske znamke spopadajo z upadajočim povpraševanjem po svojih vozilih na Kitajskem.
A Merz hkrati pa opozarja, da so gospodarske odvisnosti med Evropo in Kitajsko obojestranske. “Da, obstajajo odvisnosti, a te odvisnosti so vzajemne. To velja tudi za vprašanja, kot so redke zemlje,” je ta mesec dejal Merz, ko so ga vprašali, kakšen naj bo nemški odnos do Kitajske. “Nepošteni konkurenci se lahko upremo le, če se pred njo branimo.”

Neenotno stališče držav EU
Nemški uradniki po navedbah Bloomberga poudarjajo, da priprava analize ne pomeni spremembe politike do Kitajske. Cilj Berlina pa je, da je bolje pripravljen na morebitne trgovinske spore ter da poskuša zagotoviti večjo vzajemnost v gospodarskih odnosih.
A kot še piše ameriški poslovni portal, bi lahko bil izziv doseči enotno stališče na ravni EU, saj so nekatere države, kot je Španija, bolj odprte za sodelovanje s Pekingom. Poleg tega vpliv Kitajske na Evropo ni bil izključno negativen.
V nedavnem govoru na azijskem forumu o monetarni politiki je glavni ekonomist ECB Philip Lane poudaril pozitivni vpliv Kitajske na evropski BDP, saj so nižje cene kitajskega uvoza prispevale k umirjanju inflacije in zmanjšanju cenovnih pritiskov, s katerimi se soočajo podjetja v evroobmočju. To velja kljub težavam v zvezi s premestitvijo proizvodnje in strateškimi ranljivostmi, ki jih povzroča kitajski uvoz.