Zakaj je vrhovno sodišče otežilo dostop do zemljiške knjige

Vrhovno sodišče je pred tedni prenovilo portal sodstvo in uvedlo pomembno novost: vpogled v zemljiško knjigo brez elektronske identifikacije ni več mogoč. Sprememba, ki jo je uvedlo ministrstvo za pravosodje, na prvi pogled pomeni dodatni varnostni korak, v praksi pa spreminja način dostopa do enega ključnih javnih registrov v državi.

Vrhovno sodišče spremembo pojasnjuje enostavno: zemljiška knjiga ostaja javna, spremenil se je zgolj način prijave. Cilj je večja varnost, boljša zaščita osebnih podatkov in zanesljivejše delovanje sistema. Kdor digitalnih orodij ne obvlada, lahko podatke še vedno pridobi na okrajnem sodišču v času uradnih ur.

Nekateri izkoriščali sistem

Za uradno pojasnilo o “boljši uporabniški izkušnji” se skriva precej konkretnejši razlog. Po navedbah sodišča so posamezni registrirani uporabniki sistem izkoriščali za sistematično, avtomatizirano pridobivanje ogromnih količin izpisov – tudi po več deset tisoč dnevno oziroma več kot milijon mesečno.

Tovrstno “prečrpavanje” podatkov po zaporednih identifikacijskih oznakah nepremičnin bi po oceni sodišča lahko omogočilo izdelavo vzporedne, celovite baze zemljiške knjige – česar zakon splošnim uporabnikom ne dovoljuje, saj je tak dostop pridržan sodiščem, notarjem in nekaterim drugim zakonsko določenim subjektom.

Sodišče opozarja, da tovrstna obremenitev ni bila le tehnična težava, ki je motila delovanje sistema eZK in posredno tudi drugih podportalov eSodstva. Pomembnejši je bil vidik varstva osebnih podatkov: čeprav je zemljiška knjiga javna evidenca, vsebuje tudi osebne podatke lastnikov, javna dostopnost pa – kot sta že opozorila informacijski pooblaščenec in ustavno sodišče – ne pomeni, da podatek izgubi naravo osebnega podatka ali da je dovoljena poljubna nadaljnja obdelava.

Ker so se milejši ukrepi izkazali za neučinkovite, se je sodišče odločilo za srednjo raven zanesljivosti elektronske identifikacije, na primer smsPASS, ki jo podpira sistem SI-PASS – isti, ki ga uporabniki že poznajo iz eUprave, eDavkov ali zVEM-a. Po podatkih sodišča ima danes SI-PASS več kot 928 tisoč registriranih uporabnikov, izdanih pa je bilo tudi 767 tisoč elektronskih osebnih izkaznic.

Sodišče: Nismo dobili pripomb

V nepremičninskih krogih sicer nad spremembo niso razočarani. Marko Novak iz Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci je za Večer dejal, da proti identifikaciji nima pomislekov, in ne bi nasprotoval niti simbolični plačljivosti vpogleda – za posameznika, ki kupuje eno stanovanje v življenju, strošek enega evra ne bi bil ovira, za profesionalne uporabnike pa bi bil smiseln.

Sodišče zatrjuje, da po uvedbi novega sistema ni prejelo vsebinskih pripomb kvalificiranih uporabnikov, torej odvetnikov in notarjev, ki elektronsko zemljiško knjigo uporabljajo redno. Drugačna je slika pri priložnostnih uporabnikih, ki se z elektronsko identifikacijo srečajo redko – zanje so na portalu na voljo podrobna navodila in tehnična pomoč, odgovarjajo na sodišču.

Kaj to pomeni za tujce

Večje težave bodo imele tuje pravne osebe, za katere SI-PASS ne obstaja. Sistem namreč prepoznava le fizične osebe. Tuji državljani, rezidenti druge članice EU, se lahko prijavijo s sredstvom elektronske identifikacije srednje ali visoke ravni, ki ga Slovenija priznava za čezmejno avtentikacijo, prav tako se lahko registrirajo podružnice tujih družb s sedežem v Sloveniji. Predstavnikom tujih podjetij, ki nimajo take možnosti, sodišče svetuje prijavo kot fizična oseba.

Sodišče napoveduje, da bo delovanje sistema in odzive uporabnikov spremljalo naprej, med možnostmi za prihodnost pa ni izključena niti uvedba plačljivega dostopa za profesionalne in množične uporabnike – podobno rešitev, kot jo že zdaj zagovarja del nepremičninske stroke.