Regresi marsikje rekordni, nekaj tisoč zaposlenih pa vsako leto ostane praznih rok
Medtem ko regresi v številnih podjetjih dosegajo rekordne zneske, jih na tisoče delavcev še vedno ne prejme. Inšpektor lahko delodajalca oglobi, ne more pa doseči izplačila – to morajo delavci praviloma zahtevati na sodišču.
V času, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, podjetja institut letnega regresa uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev. Letos se je tako več podjetij znova odločilo za izplačilo maksimalnega zneska, še prostega prispevkov in dajatev, torej v višini povprečne bruto plače v državi. Tako je bilo v bankah, zavarovalnicah, telekomunikacijah, energetiki in farmaciji.
Skupni znesek izplačanih regresov zadnja leta občutno narašča, kažejo podatki, ki jih je zbrala STA. Kot je razvidno iz letnega poročila Fursa, je lani 71.092 izplačevalcev 877.861 zaposlenim izplačalo za 1,46 milijarde evrov regresov, kar je 6,4 odstotka več kot leto prej. Povprečni regres se tako giblje okoli 1.650 evrov na zaposlenega.
Število prejemnikov je bilo sicer nižje kot v 2024, kar pomeni, da je bil povprečen znesek regresa na zaposlenega višji. Leta 2024 so 70.104 izplačevalci 880.143 zaposlenim izplačali za 1,38 milijarde evrov regresa, še leta 2021 pa je bilo denimo izplačevalcev le 65.952, 851.580 zaposlenim pa so izplačali za 1,05 milijarde evrov regresa.
Neizplačilo regresa še vedno pogosta kršitev
Delodajalci morajo sicer regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače (trenutno 1.481,88 evra bruto) zaposlenim izplačati do 1. julija. Takšnih, ki ga ne izplačujejo, je vsako leto manj, kršitve te pravice pa so ne glede na to še vedno med pogostejšimi na področju delovnih razmerij, ugotavlja STA.
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od tri do 20 tisoč evrov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2.000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Izplačajo regres, a zahtevajo, da ga delavec vrne
Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji vedno manj, potrjujejo podatki Finančne uprave RS (Furs). Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo denimo lani skupaj 6.256, leta 2023 8.807, leta 2021 pa 10.383.
Za nadzor nad izvajanjem spoštovanja pravice do regresa je sicer pristojen Inšpektorat RS za delo. Iz njihovega poročila za lani pa je razvidno, da so kršitve, povezane s plačilom za delo, med katere sodi tudi izplačilo regresa, še vedno najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.
Inšpektorji so leta 2025 v zvezi s plačili za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja ugotovili 3.108 kršitev (leta 2024 3.288), kar predstavlja več kot 36 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij (leta 2024 skoraj 43 odstotkov vseh). Med kršitvami v zvezi s plačilom za delo so tudi lani najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Na inšpektoratu so jih našteli 1.329 (leta 2024 1.628).
Kot ugotavljajo na inšpektoratu, se oblike kršitev, vezanih na regres, v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Nekateri delodajalci ga izplačujejo v več delih in se sklicujejo na likvidnostne težave, ki jih zakon ne definira, drugi ga izplačujejo v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, težave so z določitvijo roka za izplačilo sorazmernega dela regresa, so izkušnje povzeli inšpektorji. Beležijo tudi zlorabe, ko delodajalec izplača regres, a nato od zaposlenih zahteva vračilo v gotovini, in nakazila različnih zneskov regresa znotraj podjetja.
Inšpektor ne more doseči poplačila terjatev
Delavci se lahko torej v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu, obrnejo na inšpektorat.
A inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje oziroma sankcionira le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
