Korak bližje davku, pred katerim bežijo milijarderji. Eden pa ne vidi težav

Kalifornijske oblasti so ta teden potrdile, da so predlagatelji obdavčitve milijarderjev zbrali dovolj podpisov za sklic novembrskega referenduma o tem vprašanju. Potrebovali so jih 875 tisoč, po navedbah sindikatov, ki so v ozadju predloga, so jih zbrali več kot 1,5 milijona.

Ideja je, da bi uvedli enkraten petodstotni davek na premoženje za posameznike v Kaliforniji z neto premoženjem v višini ene milijarde dolarjev ali več. Davek se torej ne bi obračunal od dohodka, ampak od skupne vrednosti neto premoženja, od delnic do umetniških del in pravic intelektualne lastnine.

Referendum o predlogu je sicer predviden šele za november, a če bi ga volivci podprli, bi davek plačali milijarderji, ki so bili 1. januarja 2026 prebivalci Kalifornije. Teh naj bi bilo okoli 200, pričakovan izplen pa 100 milijard dolarjev.

Novica o doseženem pragu je ta teden dodatno razgrela že zdaj vročo javno razpravo o davku, v kateri se spopadajo tehnološki magnati in guverner zvezne države Gavin Newsom na eni strani ter sindikalni predlagatelji ukrepa na drugi.

Z davki povezan tudi nov nakup Zuckerberga?

Sindikat Service Employees International Union-United Healthcare Workers West (SEIU-UHW), ki je avtor predloga, trdi, da bi s prihodkom lahko financirali javne storitve. Ocenjuje namreč, da bo v naslednjih petih letih zaradi sprejetja zakona ‘One Big Beautiful Bill Act’, ki ga je sprejela vlada Donalda Trumpa, prišlo do izgube zveznih sredstev v višini skoraj 100 milijard dolarjev.

Nasprotniki trdijo, da bi davek vodil v odhod bogatih ustanoviteljev podjetij in vlagateljev, povzročil izgubo delovnih mest ter zmanjšal konkurenčnost kalifornijskega gospodarstva.

Guverner Newsom pravi, da bi obdavčitev neto negativno vplivala na proračun zvezne države, V preteklosti je večkrat dejal, da bo storil vse, da zaščiti državo, češ da Kalifornija deluje v konkurenčnem okolju in ne more uvesti davka na premoženje, ne da bi tvegala odhod bogatih prebivalcev in kapitala v druge zvezne države.

Kot je v začetku leta poročal Financial Times, je možnost uvedbe davka na premoženje pretresla Silicijevo dolino, kjer živi veliko tehnoloških milijarderjev. Nekateri so tik pred novim letom menjali bivališče, časovnica pa napeljuje, da je to posledica strahu pred uvedbo novega davka. FT je poročal, da je soustanovitelj Googla Sergey Brin svojih 15 podjetij preselil v Miami. Guardian poroča, da je prebivališče preselil na nevadsko stran jezera Tahoe, v neposredno bližino meje s Kalifornijo. Forbes je pisal, da to območje prav zaradi kalifornijske “davčne strategije” postaja novo zatočišče ultrabogatih.

Tudi drugi ustanovitelj spletnega velikana Larry Page je svoja podjetja preselil konec lanskega leta. Sklad, v ozadju katerega naj bi bil Page, pa je kupil 71,9 milijona dolarjev vredno posestvo v soseski Coconut Grove v Miamiju.

Na zadnji dan leta 2025 je tudi podjetje milijarderja in tehnološkega vlagatelja Petra Thiela sporočilo, da je podpisalo najemno pogodbo za nove poslovne prostore v Miamiju. Upravljavec sklada tveganega kapitala Craft Ventures, ki ga je soustanovil milijarder David Sacks, pa je odprlo pisarno v Austinu v Teksasu. Podjetje je navedlo, da se je Sacks, ki je več let živel v soseski v San Franciscu, znani kot ulica milijarderjev, decembra preselil v okolico Austina, prav tako drugi ustanovitelj podjetja Bill Lee.

Februarja so ameriški mediji poročali, da je tudi Mark Zuckerberg, šef Mete, ki upravlja družbeno omrežje Facebook, kupil vilo na elitnem otoku Indian Creek v Miamiju, znanem tudi kot ‘zaklonišče milijarderjev’ (angleško billionaire bunker). Tu med drugim živita družini šefa Amazona Jeffa Bezosa in hčerke ameriškega predsednika Ivanke Trump. Za posestvo z lastnim privezom za čolne in bazenom s pogledom na priljubljeni zaliv Biscayne Bay naj bi odštel 170 milijonov dolarjev. Zakonca Zuckerberg imata sicer nepremičnine tudi v Washingtonu in na Havajih.

Kdaj točno je Zuckerberg kupil vilo, ni jasno, tako da ni znano, ali bo vseeno moral plačati davek, če bo ta sprejet. Njegovo premoženje je ocenjeno na 240 milijard dolarjev, tako da bi ga petodstotni davek čez palec stal okoli 12 milijard dolarjev, pišejo ameriški mediji.

Kompromis: s petih na dva odstotka

Jeseni lani objavljen predlog ima močno podporo med volivci, ki so praviloma naklonjeni predlogom obdavčitve bogatih. Tako so zagotovili zadostno število podpisov, da bi lahko jeseni sklicali referendum., ki pa vseeno še ni dejstvo, poročajo ameriški mediji.

Guverner Newsom v ozadju vodi pogajanja s sindikatom. Ta je ta teden uradno objavil predlog kompromisne ureditve, v skladu s katero bi davčno stopnjo spustili na dva odstotka. “Dvoodstotni enkratni davek na nakopičeno premoženje je po vseh objektivnih merilih skromen, še posebej če to pomeni, da bodo urgentni oddelki ostali odprti in da bomo rešili življenja pacientov,” so predlagatelji navedli v pismu Newsomu. Njegov odziv še ni znan.

David McCuan, profesor političnih ved na Sonoma State University, je za Guardian dejal, da to ni prvič, da se je guverner vmešal v referendumski proces. Leta 2024 je guverner pomagal preprečiti referendum za o več odmevnih vprašanjih, kot so odgovornost delodajalcev, zdravstveno varstvo otrok in črpanje nafte.

“Videli bomo, ali bo ta čarobni trik uspel tudi tokrat,” je dejal McCuan in opozoril, da je politično ozračje letos drugačno, saj so novembra v ZDA vmesne volitve, v Kaliforniji pa tudi volitve guvernerja.

Kritike iz Silicijeve doline, šef Nvidie proti toku

Chamath Palihapitiya, ki vodi sklad tveganega kapitala Social Capital v Palo Altu, je kritičen do ideje obdavčitve najbogatejših. “Ti ljudje so vsako leto plačevali več kot 13 odstotkov državnega davka na dohodek, in to brez pritožb še pred nekaj tedni,” je napisal na X. “In zdaj bo izgubljene davčne prihodke od teh ljudi moral pokriti srednji razred, saj je to edina skupina v Kaliforniji, ki je še dovolj velika, da jo je mogoče obdavčiti in s tem zapolniti luknjo.”

Tu poudarimo, da je dohodek res obdavčen, a mnogi izvršni direktorji milijarderji, kot sta Mark Zuckerberg in Elon Musk, prejemajo plačo v višini 1 dolarja ali pa sploh nobene plače. Premoženje najbogatejših milijarderjev pogosto izhaja iz rastoče vrednosti njihovih delniških naložb, ki so obdavčene po nižji stopnji kot dohodek. Vendar pa najdejo tudi načine, kako se izogniti plačilu davkov na kapitalski dobiček.

Po drugi strani Jensen Huang iz podjetja Nvidia, ki naj bi ga davek stal 8,5 milijarde dolarjev, pravi, da mu to ne predstavlja težave. Ko je spomladi gostoval na Stanfordu, je po poročanju Guardiana dejal: “Vsem pravim, naj se preselijo v Kalifornijo in da naj ne odhajajo. Davki so tu najvišji na svetu, a to ni problem.”